Homogenizirano mleko

Kakšno je vaše mnenje o tem, je zdravo, škodljivo? Je bolje kupovati navadno mleko, ki ga doma prekuhamo?

4. apr 2006 12:35

Vsekakor je bolj zdravo domače mleko. Homogenizacija namreč pomeni, da so bile kapljice mlečne maščobe fizično razbite na tako majhne , da le te nimajo več "dovolj moči" , da bi se pri nizkih temperaturah dvignile na površje in tvorile smetano. Hhrati pa imajo te zmanjšane molekule pri presnovi drugačno pot vsrkavanja v organizem. Kar malo žal mi je, ko poslušam, kako bi morali otrokom ponuditi v šolah in vrtcih ponuditi posneto mleko z zelo malo maščobe, češ, kako je mleko redilno. Moja otroka, 10 in 13 let, sta zrasla na domačem polnomastnem mleku, dostikrat celo dva obroka na dan (za zajtrk kakav, za večerjo čokolino ali kaj podobnega), pa sta med bolj suhimi kot ne, kar se je pokazalo tudi ob nedavnem testiranju. Nihče se pretirano ne ubada s športom, pozimi precej presedita, torej teorija o "premastnem mleku" pade. Sama se žal borim s kilogrami, res je tudi, da kot otrok nisem imela pretirano rada mleka. Pred časom sem brala članek, kjer so navajali ugotovitve neke angleške študije in sicer naj bi imeli odrasli, ki so kot otroci uživali dosti mleka (baje zaradi kalcija in nevem česa še) manj težav z nagnjenostjo k debelosti kot ostali. Malo me je mogoče zaneslo, rada bi ob tem povedala le, da kdor ima možnost dobiti domače mleko, naj mu da prednost pred homogeniziranem, če ga že mora kupiti obdelanega, pa naj raje pasterizirano kot sterilizirano. Pri slednjem je namreč zaradi obdelave pri visokih temperaturah in pritisku uničenih veliko koristnih snovi. lp, Robida

4. apr 2006 14:18

brez dvoma drži, da mleko redi. saj vsebuje veliko maščob (polnomastno), je pa res, da če ga pijemo se ne bomo zredili na takšen način. seveda, če pojemo čokolino, je isto kot če bi pojedli pač kakšen drug obrok. če pa pojemo čokolino pa še kakšen kos dva kruha, potem je pa to druga pesem. jst sem pa mnenja, da nič ne škodi, kar je v zmernih dnevnih količinah. peter(pero)Tamše....aka....LORD

4. apr 2006 21:40

Hja, če imaš svoje domače mleko, je gotovo najboljše. Sicer pa nikoli ne veš, kaj točno dobiš - v mlekarni pa so stvari le zajamčeno določene (čeprav morda ne izjemne) kvalitete. V mislih imam predvsem mikrobiološko oporečnost, kar je ponovno pokazala nedavna raziskava zveze potrošnikov. Ne poznam nobenega znanstvenega dokaza, zakaj bi bilo homogenizirano ali sterilizirano mleko škodljivo, čeprav ima gotovo manj nekaterih vitaminov. Glede mleka, kupljenega "pri kmetu", pa ne bom nikoli pozabila slučajnega razgovora z enim govedorejcem: - no, vi ki imate doma 30 krav, pa gotovo popijete dosti mleka, ne? - o ne, kje pa; imam eno kozo samo za mleko zase; kravjega mleka pa ne pijem, je treba kravam dati preveč "stvari", da dajo zadosti mleka in tega jaz že ne bom pil... V nobenem primeru torej ne veš točno, kaj dobiš, ampak v mlekarnah so le zagotovljeni določeni standardi (na koncu koncev so le ugotovili tudi kloramfenikol in bogve kaj še). JasnaV

4. apr 2006 23:14

Zasledila sem zanimiv članek, ki ga kopiram na forum. HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira. Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka. Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče. Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh. Ljubljana, 21. 4. 2002 mamazeljka

5. apr 2006 0:39

Tudi jaz sem že nekajkrat zasledila podobne članke v raznih zdravstvenih revijah in izbiram mlečne izdelke,ki so izdelani iz pasteriziranega mleka ( kar naj bi pomenilo, da mleko ni bilo homogenizirano ).Dobijo se jogurti, smetana, skuta, maslo ,vendar so redki. Tudi eno mleko obstaja, ampak ga imajo samo v večjih trgovinah in še tega hitro zmanjka. Ob neki priložnosti sem slišala zgodbo gospe z dežele,ki je povedala, da so svojemu sinu kupovali alpsko mleko, čeprav so imeli domače kravje mleko. Reklame so jih prepričale, da je alpsko mleko najboljše. Človek se lahko samo zamisli kakšno moč imajo reklame. Žal večina ljudi takemu pisanju( kot je zgornji članek) ne verjame in samo čakam plaz negiranj tega članka, namesto da bi se ljudje vsaj malo zamislili. Spomnim se časov, ko so prodajali mleko v steklenicah in kasneje v pvc vrečkah bele barve z modrim napisom.Vedno se je na vrh izločila smetana in mleko se je hitro pokvarilo.Tudi jogurt ima dandanes strašno dolg rok uporabe. ......In dokler bomo ljudje kupovali take prehrambene izdelke ki zdravju (milorečeno) niso prijazni, toliko časa bodo proizvajalci taka živila proizvajali. Zdaj pa se bo vsul plaz nasprotnikov oz. zagovornikov...to pa že ne....!! Ali res ne ?? Aki

5. apr 2006 7:18

No, res je, tudi na kmetih nekateri kupujemo mleko, pa ne zaradi tega, ker "naše" mleko ne bi bilo mikrobiološko in ne vem kako še neoporečno, pač pa preprosto zato, ker domačega ne moremo piti zaradi maščobe, pa hitro se sesiri in traja, da ga pripraviš. Je pač bolj enostavno, če odpreš tetrapak, ki ti zdrži 14 dni v hladilniku. Ja, vem, se čudno sliši. Iz domačega pa delamo smetane, skute, kislo mleko in božansko maslo. Zgornji članek sem tudi jaz prebrala prejšnji teden. Popolnoma verjamem vsemu napisanemu in upam, da jih v to prepričam tudi doma. Bomo pač pili kavico s "cinki"! Za kakav ga pa zmešaš z vodo, pa je. Pa še to - halo, če imaš 30 krav mlekaric, to mleko daješ v mlekarno (ga sigurno ne zlivaš stran!!) in ga tam potem predelejejo in obdelujejo in pakirajo, a tisto je pa potem dobro???? Malo pomislite!!!! Lep pozdravček, S.

5. apr 2006 7:43

Aki, naj te malo dopolnim - pasterizirano še ne pomeni, da ni bilo homogenizirano. Homogenizirajo skoraj vse mleko zaradi nezaželjenih učinkov "nastajanja smetane na vrhu", kar je pri izdelkih nesprejemljivo. Kar se tiče alpskega mleka - sama živim na podeželju in imam v soseski ravno tak primer - zraven domače krave kupujejo alpsko mleko. Pa jih razumi, če moreš. Glede izsledkov o stanju na ljubljanski tržnici pa nebi bila preveč zaskrbljena. Pridelovalci mleka in izdelkov so pod nadzorom, redno se izvajajo vzorčenja s strani VURS-a in zdravstvenega inšpektorata. Če bi bili ob teh vzorčenjih vzorci neustrezni, bi se že ukrepalo in stvari bi bile urejene, saj slabim vzorcem sledi ponovno vzorčenje. Kolikor sem zasledila, pa so bili vzorci zveze potrošnikov vzorčeni na parametre, ki so navedeni v smernicah, ki pa še niso bile sprejete (v EU in torej tudi pri nas ne). Nikakor ne želim kritizirati česa, le v razmislek. pa lp, Robida

5. apr 2006 7:53

Pa se res še nismo naučili, da papir prenese vse, zadnje čase še več kot to. Morda je res v vsaki stvari zrno resnice, zrna pa so pogosto mikroskopsko majhna zrnca. V poplavi časopisov, revij in kar je še podobnega papirnatega branja se tako znajde marsikaj. Mi pa še kar živimo kot v časih, ko je veljalo, "saj je pisalo v časopisu.......torej je res." rimljanka

5. apr 2006 9:13

Navedeni clanek sem ze brala in gre za klasicen primer psevdoznanstvenega nacina pisanja (veliko ucenih besed v nesmiselnih povezavah) - podobno kot članki o skodljivosti mikrovalovnih pečic, konzervansov in azbesta v tamponih. Tisti, ki ga je napisal, ne ve kaj dosti o prebavi, absorpciji in presnovi mascob - mogoce pa tudi ve, pa raje zavestno zavaja. Bom napisala kaj vec o priliki, zdajle ni casa. lp, proxima

5. apr 2006 9:24

Malo je odvisno tudi od presnove vsakega človeka. Jaz recimo mleka ne prenašam najboljše, ker nimam dovolj encimov za razgradnjo, stvar je dedna, isto je z očetom in je bilo z njegovo mamo (moja babi). Baje je to zelo pogosto v Afriki, pri nekaterih plemenih, kjer ne pijejo dosti mleka in se zato ni razvilo njegovo presnavljanje v taki meri kot pri nas. Se pa z leti poboljša, ker encime dobivaš tudi s hrano, pa tudi telo se jih navadi proizvajat. No, in v takem primeru je preverjeno homogenizirano manj mastno mleko veliko boljše kot domače. Ko sem bila mala, smo dobivali domače mleko od druge babice po katerem mi je bilo vedno slabo, pekel me je želodec in sploh sem se slabo počutila po njem. Morala sem ga piti praktično vsak dan za zajtrk, ker "je domače mleko zdravo" in sem kasneje zvedela, da je strup za alergike... PO kupljenem mleku nimam nikakršnih problemov, sploh če je posneto. Ker je bolj vodeno, ga veliko lažje prebavim. Res pa je, da ga zdaj praktično nikoli ne pijem samega. Pojem pa ogromno jogurtov, skute, tudi kislo smetano,... Skratka mlečnih izdelkov pojem ogromno, fermentirano mleko namreč tudi taki ljudje brez problemov prebavljamo, saj je prva stopnja razgradnje že opravljena - naredijo jo mlečnokislinske bakterije, ki pretvorijo mleko v jogurt. Če imate torej otroka, ki mu domače mleko res res ne paše, se je za vprašat, če je to zanj res tako zelo zdravo... Pa mu rajši dajte jogurt, praviloma jih majo taki otroci zelo radi, vsaj jaz sem jih imela. Veri