Pa so nas

Pride kdaj dan, ko hoče človek za likof po še eni delovni zmagi kaj poštenega pojesti, se pravi kaj več kot pol metra pasje radosti in četrt kruha in stvar tudi primerno zaliti, s povdarkom na primerno, kajti pot do prestolnice je še dolga. Pa se s kolegom odločiva za kosilo v priznani gostilni Rajh v Bakovcih.

Dobri obeti in želja zaužiti profesionalno pripravljeno hrano so naju zdelana privlekli prav tja. Gospa natakarica naju vljudno sprejme v goste, ko pa na steni nad izbrano mizo zagledam priznanje za Zlato žlico se mi zasvetijo oči.

Navdušenje in pričakovanje ne mine zlahka, pa vprašam, če imajo kosila; seveda pripravljenih kosil ali pa recimo malic nimajo povsod. Prijazna natakarica vljudno pove, da da. Sledilo je vprašanje kaj imajo in odgovor, da imajo pripravljeno to, to in to pa to... kakih pet jedi je bilo naštetih. Odlično, sem si mislil. Hotel sem še vprašati za ceno, pa nisem hotel težiti, ker itak vedno, poleg tega pa sem sam pri sebi razmišljal, da je kosilo pri Rajhu verjetno malo dražje, kakih tisoč petsto tolarjev recimo.

Naročiva jelenov ne vem kaj v nevem kakšni omaki in nič se mi ni zdelo čudnega, ker sem v Ljutomeru naprimer jedel za malico zelo okusno divjo svinjo za borih šeststo SIT. Natakarica še ustrežljivo vpraša, če bova tudi prilogo, si jo izbereva, vpraša še če bova solato in si sam od mnogih izberem motovilec. Mislim si, super, profesionalno, izbiraš lahko kakor te je volja. Odlično.

Še pol litra odprtega belega na mizo in čakava na jedačo.

Za začetek juha, nato jelen in ostalo. Bilo je zgledno pripravljeno in z vinom sem bil zadovoljen. Zaprosim za račun in počutim se nekoliko nelagodno. Pogledam na steneno, čez obraz pa se mi razleze nasmeh, ko gledam priznanje Zlata žlica. Gospa natakarica prinese terjatev za zapitek. Sedem tisoč tolarjev in nekaj. Pripopam se na sedež. V želodcu sem začutil jelenove rogove, od Zlate žlice na steni pa je ostala samo zlata žilica v riti. Poklapana sva se pobrala iz prevarantske oštarije in do centra Slovenije priganjala ubogo Škodo, da je od sile pihala in ječala.

25. sep 2001 22:20

Spostovani Marjan Izbrali ste zelo omikan jezik za Vaso kritiko ob obisku gostilne Rajh. Opazli ste da je natakarica prijazna in ste narocili "jelenov ne vem kaj v nevem kaksni omaki", ces v Ljutomeru sem jedel za malico zelo okusno divjo svinjo za borih sesto tolarjev. Potem ste si narocili se priloko z motovilcem, pa se pol litra belega in placali za dve osebi preko 7 tisoc tolarjev. Dovolite mi na vse to nekaj pripomb: Vaso oceno lokala bi lahko objavili na Kulinaricni Sloveniji v posebni rubriki ocenjevanja in bi tako vse drugace izvenelo ali pa sploh ne bilo objavljeno. "Jelenov ne vem kaj v nevem kaksni omaki" nikakor ne morete primerjati s tisto malico z divjo svinjo za 6-sto SIT. Kadar pridete v tak lokal (prijavljen je v Kulinaricni Sloveniji, ki se ponasa z Zlato zlico, si morate nujno ogledati Jedilni list, le ta je nekaka "pogodba"med gostincem in gostom in ce so jedi, pijace in cene jasne, potem ne more priti do gostovega obcutka, da ima "jelenove roge v zelodcu". Skoda, da ste bili v taki zmoti. Zato Vas jaz ocenjujem z oceno "0", za Vas iskren prispevek pa z oceno "5". Lep pozdrav Henri P.S.: Pri "jelenov ne vem kaj... naj bi ne pili belo vino

26. sep 2001 7:46

Jebo te car Lazar. Menda vem kaj je pripravljeno kosilo ali jed po naročilu, kar je v mojem primeru bila. Bil je nateg.

26. sep 2001 7:48

Zajca Marjana ne bo nihče nategoval. Spremenil(a) - marjan dne 26 sept 2001 07:49:08

26. sep 2001 7:58

Zajc Marjan, navodilo: po neprimernem govorjenju TAKOJ sprati usta!

26. sep 2001 8:52

Spoštovani g. Zajc Marjan: Še predno ste dobili račun bi lahko vedeli, da ne jelen ne motovilec nista ravno poceni, pa še dobra domača kapljica tudi nekaj stane. Morate pa upoštevati, da nekaj stane tudi dobro ime gostilne. Po drugi strani je pa kar malce nenavadno, da je za običajno dnevno kosilo jelenje meso in motovilec. Vsaj v naših krajih ni to v navadi. lp Špela

27. sep 2001 11:42

Marjan, tudi mene kdaj v kakšni gostilni kaj zelo razjezi, le da je vzrok moje jeze slaba postrežba, neokusna ali slabo pripravljena hrana, ne pa račun. Z računom nisem zadovoljen le v primeru ko za pričakovano visoko ceno dobim zelo slab servis, ali za pričakovan nižji nivo kvalitete dobim visok račun. Iz tvojega pisma razberem, da kar dosti potuješ in poznaš zadeve z malicami, zato menim, da bi moral vedeti, da Rajh pač ni kar ena obcestna "furmanska" gostilna, kjer dobiš malico za 600 tolarjev. Ne želim zagovarjati omenjenega gostšča, vendar si tokrat s svojio kritiko udaril popolnoma mimo, svoj zgrešeni zadetek si dodatno "zabelil" še z milo rečeno neokusnimi opazkami.

3. okt 2001 11:55

Spoštovani ostali. Opazil sem, da se na tej strani zbirajo skoraj sami pametnjakoviči in telebani, skratka sami kvazi poznavalci kulinarike in kulinaričnih kapacitet. Ne vedo ne, kako izgleda naročilo, ne kaj se od določenega naročila sme ali mora pričakovati. Res je, da je gostilna Rajh znanega imena, nasplošno priznana, spoštovana in opevana. Pa vendar ni vse zlato kar se sveti. Ponudba, postrežba sploh pa ne kuha nikakor ne dosegata odličnosti. Pri njih vse lebdi nekje v boljš(j)i sivi povprečnosti, kar je odraz spanja na socialilističnih lovorikah, s katerih še do dandanes, deset let po osamosvojitvi, ko vlada demokracija in »blagostanje«, niso ometli debelih pajčevin. Edino, česar so se pa zares dobro naučili, kar pa ni kaka odlika dobrega gostinca, je da poskusijo gosta kar se da pošteno obrati. Vem, da večina ljudi o kulinariki nima pojma, kakor tudi ne večina petičnežev in poslovnežev, ter ostalih nostalgičnih, ostarelih yupiejev s spominom na socialistično bahanje in razvrat, zato iz navade to pričakujejo tudi od ostalih, ki pa poleg mastnega plačila zahtevajo določeno korektnost tudi s področja gostinskih uslug. Preležana rutina, polna naftalina, ki jo opazimo pri steržbi se popolnoma ujema z inventarjem iz nekega drugega časa, iz neke druge dimenzije. Tudi to smo opazili. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje.

3. okt 2001 12:00

Spoštovani Marjan in ostali Vesel sem , da se je le nekdo oglasil s kritiko na lokal, ki uživa ugled, dejansko pa spi na zamaščenih lovorikah socijalizma. Tedaj so vodili kolo z lahkoto, ker ni bilo prave konkurence. Sam sem imel podobno izkušnjo, čeravno se uvrščam med premožnejše slovence (pa ne da bi se hvalil),rogov nisem začutil v želodcu temveč kar na glavi, saj so mi jih mimogrede nataknili. Lokal sem zapustil z nataknjenimi rogovi (kapitalca)˛, da me je lovec v bližini zamenjal za divjad, ter začel neusmiljeno streljati za menoj. V Ljubljano sem se vrnil za kg težji zaradi šiber v predelu sedala.Po duši sem gurman, a ne maram, da moja listnica cvili od bolečin ko zapušča gostilno. Praviloma izbiram imenitnejše lokale... Naj za konec naštejem nekaj boljših: Cirman-Medno, Kopačija-Primskovo,Lev-Mestinje(na žalost zaprt s strani sanitarne inšpekcije),okrepčevalnica Valentin-Pragersko,Bizeljski hram-Tržaška c. Lj., Pri Tinci-Radohova vas,Bife Šipca-Iv.gorica,Krpanov hram-V.Lašče, Fortuna-Lj.(koliko kosov kruha ste pojedli?),Cugelj-Trebnje... In kakšna je vaša TOP lestvica? Spremenil(a) - Boris Kopitnik dne 03 okt 2001 14:06:58

3. okt 2001 12:14

Hehe, vidim, da imajo gostje v tem lokalu neko posebnost: vsi se znajo duhovito izražati. Pohvalno Jernej Urednik kulinarične Slovenije

3. okt 2001 21:08

No koncno se je oglasil se en ex "rogat" gost iz Gostilne Rajh, pa se s sibrami v riti i.t.d...... ...se dobro, da se je se prej oglasil tudi g. Marjan in me tako odvrnil od moje namere v teh dneh pogledati k "Rajhu". Nak, k tem "bivsim kuharjem" pa ne bom hodil zapravljat denarja. Raje grem k takemu, za katerega nimam informacij da so "bivsi". No ja, kam pa naj grem v tradicionalno, domaco in dobro (predvsem nic komunisticno ali socialisticno) gostilno? Mogoce k kaksnemu sedanjemu "nategovalcu", ki se nima priznanega politicnega staza? Gospoda Zajca in Kopitnika pa resnicno obzalujem, ker njuna kritika najbrz tiste iz gostilne Rajh ne bo odpeljala na "exkursijo" na Goli otok (kot to meni "vsemogocni Alah agbar" iz duge teme). Ze v naprej uzivam, ko bom spet kaj slisal od g. Zajca in Kopitnika En krasen socialkulinaricen pozdrav Henri