Kaj beremo?

bezi, tudi jaz sem ravnokar prebrala to knjigo. Knjiga, kjer se tudi malo zamisliš. Zelo dobra.

Lp

Pravkar prebrala Ljubezen med borovnicami. Lušna, berljiva. Sedaj pa začela eno staro Sanje v megli. Dogaja se na severu Ruije med čukči. Res zanimiva in zelo vleče.

buča

Trenutno prebiram počitniško sranje:

Družina je zakon

http://www.siol.net/kultura/knjige/2007/11/druzin

Knjige ponavadi po naklučju izbiram v knjižnici in naslov me je res pritegnil. Ampak knjiga je prazna kot žep brezdomca. Stavki so mi tako znani, kot bi bili prepisani iz drugih knjig, uporablja fraze ki so že tako obrabljene, da ti gre na kozlanje. Stalno se ponavlja in opisuje iste stvari, sumim da je pisatelj dementen. Vsebina sama po sebi ne bi bila tako slaba ampak pisatelj - če ga lahko tako naslovim, za v koš.  

Pri tem opisu se nikakor ne strinjam s teboj...

Mene je knjiga pritegnila, zanimivo je napisana, bom poiskala še njegova druga dela...

Nikakor se pa meni ne zdi, da je dementen... zelo dobro opisuje, kako razmere v otroški dobi zaznamujejo odraslo življenje, v svoji pripovedi je posegel daleč nazaj v svoj spomin, trenutne dogodke je izpustil, namerno, ali pa ne..., ampak zaradi tega ga še ni treba ožigosati z demenco...

Pa naj ti bo oproščeno, demenca je mlada bolezen, o kateri danes tisti, ki se z njo ne soočajo. tako zelo malo vedo...

Babe ne tarnajo-Jean Shinoda Bolen

  Očetove zgodbe: Ivan Sivec

       Luštno branje, spomini na stare čase in že pozabljene slovenske običaje.  Me že čaka nova knjiga:

       In večno bodo cvetele lipe. 

  Veliko knjig omenjenega pisatelja sem prebrala že več let nazaj, njegove knjige so mi zelo pri srcu.

Ce bi se mi dalo še enkrat listati po knjigi, bi ti točno opisala kaj je bilo večkratno napisano. Že opis mame ki jo tri dekleta verjetno dojemajo vsaka drugače je opisana v treh stavkih, ki se stalno ponavljajo. Vizualizacija hčera je popolnoma nejasna, nekateri avtorji ti tako skrbno in neopazno skozi zgodbo zvizualizirajo podobo. Tukaj veš, da ima ena dolge noge ena je okrogla tretja pa lepa. In to ti neumorno nabija skozi celo knjigo. Vsaj desetkrat. Da ne govorim o kretenizmih, da je ravno zanosila, ko je nehala misliti na umetno oploditev itd...Točno takrat tisto noč. Ja ziher. Ma nimam sploh besed za to knjigo. Tipična španska nadaljevanka. BZ. 

Rafik Schami: Mračna plat ljubezni

   Ivan Sivec:   Pesem njenih zvonov.

Evo, Ken Follet me je tako pritegnil, da sem prebrala še Ključ za Rebeko in trenutno berem še Iglo, prinesla pa sem si še prvi del trilogije Stoletje: Propad velikanov. Ta je zelo debela in mislim, da bom rabila kaka 2 tedna, da ob večerih prerinem skozi.

Kot sem že napisala, so prve tri knjige (Kavke, Ključ.. in Igla)  umeščene v čas med drugo svetovno vojno (kar načeloma v preteklosti nisem rada prebirala), so pa napisane tako izvrstno, da ne izpustim niti enega odstavka, kar se mi včasih zgodi med prebiranjem kakih bolj dolgoveznih čtiv - predvsem ruskih pisateljev.