Samozavest

heh, dobro vprašanje. Pri meni je trajalo več let - vmes sem morala prebrodit nekaj najstniških in že nič več najstniških kriz, dat skozi različne družbe ljudi, parkrat shujšat, se zredit in spet shujšat, diplomirat, dobit službo.... In šele ko sem dala skozi par zame napačnih družb (sicer čisto uredu ljudje), se prepričala, da zmorem končati faks in to tudi storila, in ko sem našla službo, v kateri so me hoteli po diplomi tudi zaposliti, sem nekako počasi začela verjeti sama vase. Veliko je pa seveda pomagala tudi selitev na svoje in osamosvojitev od starševske denarnice in pameti tjas

definitivno ni lahko; moja punca ma isti problem, jest pa ravno obratnega: preveč samozavesti, kar že meji na posesivnost in egoizem. po moje je bistveno, da se čimprej postavš na lastne tace in daš ljudem okol sebe jasno vedet, da Ti nimajo kaj ukazovat oz. s Tabo manipulirat, ampak da si sam svoj gospodar: ne partner ne starši niti kdo drug. in pod nobenim pogojem Te ne sme bit strah zaštartat na svoje: če maš svojo službo in svoje prihodke, ne smeš cviknit. spokaj na svoje. čim prej, tem bolje. sprijazni se s postavo in odpiši diete, zamenjaj garderobo v bolj žive barve, bolj odprte in oprijete majčke, seksi spalna srajca, par igračk iz erotičnega butika, etc. če Te slučajno partner ne podpira, pojdita skupno po strokovno pomoč, če pa ne bo hotel (se mu bo to zdelo pod čast), ga zamenjaj. bolje zdaj kot čez 30 let, ko Ti bo požrl vse živce in še kaj drugega. partnerja zbiraš sama, staršev na žalost ne; nanje nimaš vpliva in če se ne znajo/nočejo sprijazniti s Teboj, popokaj kufre in adijo ob prvi možni priliki. še prehitro Te bodo v solzah vabili nazaj. v nasprotnem primeru imaš v njih močno oporo za dober začetek. pa še en hud hud recept: zber dost korajže, pejd v kakšno bolj nobel restavracijo, se usedi v jedilnico, izprašaj natakarja podolgem in počez o vsem mogočem in nemogočem, potem pa se zahvali in pojdi. brez naročila. sicer je vtis na osebje porazen, na lastno samozavest pa precej vpliva. zelo kruto, a učinkovito. pa ne žri se za vsako malenkost in ne delaj iz muhe slona. LP Drejček

In kaj ima ta tema z recepti nasveti? Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Jernej, mislim, da bi bilo zelo fajn, da v obrazcu za vpisovanje novih tem za forum predvidiš, da se nova tema ne more objaviti, dokler ne izbereš kategorije. Tudi meni se je že zgodilo, da sem že kliknila gumb, potem pa sem se spomnila, da sem pozabila izbrati ustrezno kategorijo... pa še popravit potem nisem mogla in je čisto 15. zadeva obležala med recepti/nasveti.... priznam svoj greh tjas

Oprostite! Pozabila sem izbrati ustrezno kategorijo.Hvala za opozorilo. l.p. Vesna Leben

Jernej, malo si prestrog in plašiš ljudi s temi klicaji... Jaz imam podobno življensko zgodbo kot Tjas (posebej kar se tiče denarne osamosvojitve) in se strinjam z Drejckom: sam je svoj gospodar... Meni je velikokrat pomagala misel, da imajo vsi ljudje svoje pomankljivosti in so vsi krvavi pod kožo, pa čeprav na zunaj izgledajo popolni... Pogumno... Lp, Tina

Jeje, jej, res sem prestrog. Bom naredil tako kot je svetovala Tjaš Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Sem naredil, samo to je le če imate izbrane teme vseh forumov. Če pa ste v določenem forumu novo temo tako pošlje tja kjer ste, v isti forum. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Dobro vprašanje. Nisem prava sogovornica, ker s tem nekako nisem imela problemov. Ravno obratno, prej preveč, kakor pri Drejčku. Verjetno je vzgoja od doma najpomembnejša. Če ti starši niso zaupali, te niso cenili z vsemi tvojimi napakami, ampak so te neprestano omenjali, te niso obravnavali kot njim enakovrednega človeka, ti dopuščali odločanje o zadevah, ki se tičejo tebe, potem je verjetno težko. Ampak če se zavedaš tega problega, si na dobri poti, da ga rešiš. Najprej v knjižnico po kakšno knjigo iz poljudne psihologije (teh se danes kar tare na trgu), npr. Paul A Hauck: Kako se postaviš zase, potem pa delaj na tem. Vsako jutro se postavi pred ogledalo ter si sugeriraj pozitivne misli. Moja prijateljica si vsako jutro reče: "uf sem dobra pič**. Zaupaj vase. Prepričaj se, da si dobra in da stvari opravljaš dobro. Če ti služba ne daje ustreznega zadoščenja, potem najdi neko karitativno dejavnost ali podobno, ki ti bo v veselje, pa še koristna boš.

Recept mojega očeta: pomaga samo uspeh - na kateremkoli področju, ki ti vsaj nekaj pomeni. Torej začni se ukvarjat z nečim, kar ti gre in uživaj v uspehu! Moj recept: pomaga oseba, ki s tabo drži Ko vidiš, da te ma nekdo tooook rad z vsemi tvojimi napakami, potem se nakak sprijazniš, da tak strašno slab pa že nisi, če te si nekomu tok všeč To deluje zame in za mojega fanta;) Sigurno je veliko v vzgoji, ampak mene so recimo starši vedno spoštovali in mi zaupali, pa sem si kar sama nakopala velika pričakovanja ali zahteve... tak da niso vedno oni krivi, včasih smo za svoje probleme kar sami krivi;) Najslabše je, če si obdan z ljudmi, ki ti zbijajo moralo oz. so zakompleksani in si zdravijo svoje komplekse na tebi... Takrat jih je res najboljše zamenjat (če so partnerji) ali odpisat (če so starši). Res veliko pomaga! Navadno zgledajo ti ljudje ravno obratno: preveč samozavestni in polni ega, v resnici se pa ubadajo z natančno istim problemom, samo reagirajo na drug način! Tako da, drejček, sta ti in tvoja punca vsak na svoji strani istega kovanca... Probaj jo čim večkrat pohvalit! Aja, še to: problem pri zelo nesamozavestnih ljudeh je to, da včasih skoraj prosjačijo za pohvalo (ne vedno z besedami, ampak z vsem,...), tako da imaš včasih slab občutek, tudi če si jih res mislil pohvalit, ker se ti zdi, da ne bo več iskreno... In potem je samo slabše... pa čeprav bi rad pomagal - imam enega takega prijatelja in eno tako prijateljico... Zato ne kar naprej spraševat, kakšna se jim zdi recimo tvoja srajca,... ali če si nekaj prav naredila in pusti, da ti sami povejo:) Pa vsak dan ali vsaj vsak teden naredi kaj, ČESAR TE JE STRAH. To, da premagaš strah, ti da fuuuul samozavesti! Recimo da greš ponoči v gozd, če te je strah teme, da se vpišeš v dramski krožek, če ne maraš nastopat, da greš v gore, če te je strah višine,... česarkoli se pač bojiš... Ljudje so na tak način celo raka premagali (seveda ne vsi) Pa kaj takega naredi, česar sicer ne bi: če te nekdo izsili, mu pokaži, kar si misliš, (seveda če je to naredil namerno, ne če se ti opraviči), če ti prodajalka nalašč da suh kruh ali gnilo sadje, ga daj nazaj in pojdi drugam, če te šef nadere za brezveze, ponovi, kar je rekel, da dobiš toliko časa, da lahko urediš misli, kaj mu boš odgovorila in potem mu povej, zakaj se ne strinjaš,... Vedno, kadar se ne strinjaš, to povej (itak ti ne bo vedno ratalo, ker se ti včasih ne bo dalo:). najprej te bojo mogoče čukasto gledali, kaj je pa zdaj tebi, pa jim povej, da si si vedno tako mislila, zdaj si se pa odločila, da to tudi poveš! Saj ljudje se hitro navadijo, boš videla! fant je bil isti, zdaj je pa že ful boljše, meni vedno pove, kaj mu ni prav (priznam, ni vedno praktično, je pa bolj prav;), zdaj pa je začel to tudi drugje in je čisto drug kar se tega tiče, predvsem pa bolj srečen! Ne grize ga več, ker pač sproti počisti, vsaj na nekaterih področjih. PS: Aja, pa ligojna, super si, rada mam tvoje recepte in nasvete! Tuki te mamo radi, torej ti ena stvar zelo dobro gre, evo tu lahko štartaš! PPS: pa, drejček tebe tudi:) Veri