Za bolj izkušene s kuhanjem z otroki

Ta teden je pri meni v LJ na obisku moj nečak. 11 let in pol, brihten za znoret, vse ga zanima, ampak večno zdolgočasen, šlampast in površen. Dopoldneve ima zapolnjene s tečajem računalništva, za popoldneve in večere pa še delam "bojni plan" .

In tule prosim za nasvet vse mame/očije, tete/strice, pedagoge in na splošno vse z več izkušnjami na področju pečenja z otroki, kak recept bi mi predlagali za skupno ustvarjanje. Zelo (še preveč) rad je, pa sem se odločila, da naj enkrat sproba še, kako zgleda priprava. Pa mislim si, da bo tako (mogoče... sem optimist... naivnež,...) tudi malo treniral svojo potrpežljivost in natančnost.

Ne predstavljam pa si prav dobro, kaj lahko sploh dam za delat 12-letniku, al bo že preveč, če mu rečem, da mora ubiti jajca in zagnati mešalnik, bo zanj tehtanje moke in cukra pretežko,.... mu lahko rečem "peče se 20 minut, pazi da se ne zažge..." al je bolje, če se lotiva le kakih piškotov, kjer bo moral le eksperimentirati z oblikami?

Jao, moja kuhinja bo razdejanje, atomska bomba, že vidim!!!

Lp,

tjas

22. avg 2005 12:56

meni se zdijo kruhki idealni: to smo delali mi z babico, no tisto niso bili kruhki, ampak kar ornk kruh za cel teden... Za vaju bi bila pa kaka taka bolj domiselna oblika bolj primerna: slaniki, grisini, picosi,... Da se zabava ob valjanju, pa da lahko po svoje zavezuje vozle iz delov testa,... Pa še za pucat ni tako težko, ker je samo moka in voda... Je vsekakor manj "messy" kot če bi delala s kako čokolado (čeprav bi bila to po mojem super ideja:)) ali marmelado... po mojem bi 11,5 letnik moral bit sposoben vsaj vsega kar si napisala, bi pa vseeeno za vsak slučaj naštimala urico, da se ne bi zažgalo:) Veri

22. avg 2005 13:00

Otroci pri teh letih so zelo različni. Tako, da je težko svetovati, "do kod lahko greš" s vključevanjem v pečenje. Meni se zdi dober nauk, da se otroci ne morejo nič naučiti, če jim ne damo niti priložnosti za to, da bi se. Mogoče bo prevagal dober občutek, da se je fant v tvoji kuhinji nekaj naučil, ne glede kakšno razdejanje bo pustil za seboj. Če bo pomagal pospraviti razdejanje, bo občutek še boljši. Glede potrpežljivosti in natančnosti pa tako: nikoli ne veš, kje te lahko kdo preseneti. Lep, poučen teden za oba, ti želim! burbonka

22. avg 2005 13:07

Veri, hvala za idejo o kruhkih, sploh mi ni potegnilo. Ob tvojem predlogu pa sem se spomnila na sladke prašičke Tole je bilo tudi meni kot otroku všeč delat in me navdušilo za ustvarjanje v kuhinji . Brubonka, hvala tudi tebi. Približno to hočem, da dobi priložnost, da nekaj novega sproba. tjas

22. avg 2005 13:43

Malo iz moje prakse, ko je fantič hotel stalno kuhat in peč. Ko smo pekli pecivo je vse naredil sam, (npr. takega, da vse skupaj zmešaš in spečeš), palačinke, špagete z omakami..... Ali pa ga vprašaj kaj bi jedel pa to naredita skupaj. lep pozdrav smrkolina

22. avg 2005 13:55

Krasni in enostavni in otroci jih lahko popolnoma sami pripravijo so muffini! Pa palačinke, pizza, rolade z raznimi enostavnimi nadevi, lahko le sadje in smetana, ali marmelada in smetana. Pa recimo testenine z enostavno paradižnikovo omako, tople kruhke,... Pa še in še bi se našlo! Poleg tega pa veliko tvojega potrpljenja in razdejana kuhinja... Pa pa!

22. avg 2005 13:55

Tjaš, 12. letnik gotovo zmore vse tisto, kar si sama vprašala zgoraj, vprašanej pa je, če je kdaj to že počel. Torej, vse naj poskusi, ti pa bodi vseskozi zraven. Bolj je vprašanje, če ima voljo. Moj srednji fant je pri 12. sam pekel pecivo (od A do Ž), moj "tavečji" pa še jajca skoraj ne zna prav ubiti, ker pač nima nobene volje...Vseeno kaj zelo zahtevnega le ne bi počela, če mu na sredi postopka " vse pade dol" računaj, da boš sama dokončala. Torej skupaj se zmenita, prelistajta recepte in veselo na delo..pa poročaj kako je šlo.

22. avg 2005 14:16

Mislim, da je najbolje "pacati" stvari, ki jih mulc rad je - samo tako ga bo zadeva tudi veselila. Če je mahnjen na pice, bureke, hamburgerje..ipd, verjetno ne bo videl smisla v pripravi bosanskega lonca. In če ga teta med počitnicami nauči, da te stvari lahko s primernimi sestavinami naredi celo zdravi prehrani primerne (in manj redilne), je to uspeh za čestitat! Glede predznanja se pa ne sekirat Tjaš, saj boš itak zraven. "Oboroži" se z dobrimi živci, pa se skupaj smejta težavam. Samo sitnarit ne! Mislim, da bosta lahko doživela kar luštne skupne trenutke! Lisa

22. avg 2005 15:59

Uf, kaj bi dala, da bi imela tako skrbno sestro ali svakinjo, ko sta moja otroka rasla! Še zdaj pa se spominjam svoje tete, ki me je v otroških letih rada vzela s seboj na kakšen izlet in stare mame, ki me je naučila plesti in tudi kaj skuhati in speči. Prepričana sem, da se bo Tvoj nečak ob Tebi imenitno počutil in da bo kasneje doma presenetil starše s kako dobroto, ki se jo bo naučil delati pri Tebi. V zbirki receptov je veliko preprostih! In če bosta imela še računalniški tečaj, ga nauči tudi kukati v Kulinarično Slovenijo.Tudi v forum se lahko oglasita! Mislim, da bo teden kar prehitro minil, zlasti še, če mu boš še Lj. malo razkazala. Lepo se imejta! Nelly Sporočilo je spremenil(a) Nelly dne 22. avg 2005 16:00:54

22. avg 2005 17:57

Tjas, kaj pa priprava pice, pa palačink, miške, pa tudi kakšno biskvitno pecivo prelito s čokolado bi se lahko naučil. Naš 12-letnik vse to rad pripravi, seveda z mojo pomočjo, pa še z veseljem to poje. Lejčy

22. avg 2005 18:36

No, moram priznati da mi moji trije nadobudneži kar veliko pomagajo pri kuhi. Nekako se mi zdi, da "kvalitetno preživimo skupni čas", zraven pa se pogovarjamo, pojemo, preizkušamo sestavine. Ko imajo otroci ( to se je dogajalo sploh zadnje deževne dni ) vsega poln kufer, so utrujeni od vrtca, vremena in še česa, se lotimo peke kolačkov - mufinov. Najmanjši ( dve leti) ima pravico s kuhovnico tolči po mizici, zraveni ima lonček. Punčka ( štiri leta ) ima na skrbi suhe sestavine, največji fant (pet let) pa mokre sestavine. Na koncu samo še potisnem v pečico. Potem sledi seveda še pripravljanje mize, pa klicanje očka k večerji .... Na koncu ponavadi priznajo , da je kuhanje bolj zabavno kot risanke. Tjaš, lepo se imej z nečakom.