Kulinarični kiksi

Kaj pa z želodčkom je vse v redu? lp Anamarija

Veverica, moj koruznik si je v soboto na ščetko stisnil kremo za po sončenju, je taka podobna tuba kot od paste, pol pa je nekaj bentil. Ja je že treba pogledat, kaj piše gor, pa tudi narisano je ponavadi. jass

Ja, nas ata sicer se ni tako zelo v letih, ampak zjutraj (brez očal) je avomatsko zagrabil prvo tubo, ki je bila na umivalniku :) Z želodcem je bilo vse ok, ker je hitro opazil, da je zadeva malo bolj mastna kot zobna pasta. Pa saj tudi sicer pasto izpljuneš, kajne? V glavnem, ni bilo hudega! No ja - mama jih je pa le slišala Ana Češnovar

tudi ta kiks ni kulinaričen, pa smo se še dolgo ful smejali... moj bivši fant si je, ko je bil prvič pri meni (stara sem bila 28 let, mama je bila na morju, pa smo meli malo žurke), hotel dat na lase malo želeja... on si je tega itak vedno dajal cel kup na lase... no, pride ves namalan iz kopalnice in čez nekaj minut ugotovi, da ta žele nekam smrdi... mu povoham jaz lase in ugotovim, da si je dal namesto želeja na lase depilacijsko kremo!!!! še dobro, da smo ugotovili prej, preden bi postal plešast :))) - ko bi ga videli, kako si je letel umit lase nike

O NIKE- ta pa je katastrofalna Lep dan in veliko se smejte

Pri nas se je moj oče odločil, da bo še malce pokuhal govejo juho in jo je med tem ko je malical prižgal in potem pozabil, da je prižgano in odšel........ko smo prišli popoldne domov je bila v loncu samo še kepa črnega mesa, zakajena kuhinja........in to tri dni pred bratovo poroko, nasljednji dan so pleskarji že belili kuhinjo........a je še nekaj dni močno dišalo po zažganem.........lonc smo pa rešili.....

Ob branju mi je prišlo na misel, kako se je moja tašča pred leti umivala lase. Je prišla k njej na obisk prijateljica in jo vprašala, kakšen šampon uporablja, da se ji lasje tako svetijo. Vsa ponosna je šla v kopalnico in prinesla steklenčko ter ji pomoli pred nos. "Pa menda si ne umivaš las s tem šamponom," je bila začudena prijateljica. "Seveda, s tem, zakaj pa ne," je bila huda tašča. Ko si je nadela očala, pa je končno ugotovila, da je za svojo svetleče, sive lase uporabljala kar šampon za nego našega velikega, črnega psa. Vsa zgrožena je odhitela k mlajšemu sinu in ga vprašala, kaj se bo sedaj zgodilo z njenimi lasmi. Sin jo je potolažil rekoč: "Mama, nič se ne sekrija, vsaj bolh ne boš imela!" Na ta račun smo se doma že velikokrat nasmejali. No ja, od tedaj dalje pa pred vsakim umivanjem las le nadene očala in vsaj slikico pogleda na steklenički, če ni gor slučajno kakšen pes. Veronika

Tista o napačni zobni pasti je vzpodbudila tudi mene. Bilo je na morju in v temi (zaradi komarjev) sem iz toaletne torbice privlekla ščetko in tubo. Na pamet namazala ščetko in sledilo je "kratko" ščetkanje. Bilo je ogabnega okusa. Po pljuvanju je sledilo nekaj svetlobe, da sem ugotovila kaj je bilo. Bila je deodorantna krema. Fuj. Še danes jo imam v brbončicah, samo da jo vidim ali pomislim na to prigodo. Pa še nekaj sem se spomnila: Mama je kuhala juho in jo seveda pustila - zapustila. Šla je na vrt in na veliko delala. Jaz pa, ko sem se vrnila pozno popoldan iz šole, že na avtobusni postaji (ta je bila oddaljena kakih 200 m od hiče) na veliko gobezdam kako da smrdi in da je neposredna soseda te postaje spet nekaj zažgala (bila je malce uboga, pozabljiva in dovzetna na alko). Na veliko sem trobila kako je grozna ipd. Bolj ko sem se bližala domu huje je bilo. Doma pa dobim hišo vso odprto, brez zaves in seveda usmrajeno. No pa še moj greh (teh je več le da je ta eden zadnjih). Pekla sem piščanca, odšla pometat dvorišče polno listja. Ugotavljam, da se sliši skozi priprto okno nekaj kar poka. Pomislila sem na moji dve skobčevki, da se spet ukvarjata s plastiko. Pometam dalje in to je trajalo kar kakšno uro. Potem pa mi kar naenkrat užge, da bo to moj piščanec. No piščanec je bil neužiten, posoda pa je preživela. Taki dogodki pa me ne vržejo s tira in še vedno rada kuham (obiskujem kulinariko) in delam grehe. LP McNena

Moja naj-kulinarična je iz časov, ko sem bila stara približno 12 let. Mama mi je naročila naj skuham špagete, dokler se ona ne vrne iz službe. In sem naredila - vse po navodilih. Medtem ko so se kuhali, sem imela še celo goro opravkov, ker je bilo vse bolj zanimivo - zoprno kuhanje sem vzela pač po liniji najmanjšega odpora. Rezultat je bil katastrofalen - tudi lonca se ni dalo rešiti, tako da ga je mama z debelo zapečenimi špageti vred vrgla v smeti. Zatem ni nihče več pomislil, da bi jaz kaj skuhala - bi zmanjkalo loncev. Zanimivo pri vsem tem pa je, da sem z leti nekam vzljubila to zoprno kuhanje in lonce in kuhinjo ... burbonka

Pa še ena cvetka: sem se enkrat, ko še nisem imela veliko prakse s peko spravim peč piškote, z xy (polnozrnate ali nekaj podobnega) moke, brez vsakega recepta, kar nekaj sem zmetala skupaj. Piškoti so bili trdi kot kamen. Sem jih ponudila fantu, je probal enega v roki - "trd kot kamen". Ga je dal lepo nazaj na krožnik in si ne vem od kod pričaral s čokolado oblite napolitanke. Pa je tega dne prišel na obisk prijatelj in sem mu seveda ponudila "piškote iz domače kuhinje". Je vzel enega in se je revež komaj pregrizel čez brez polomljenih zob. In je rekel - kako so dobri. Več jih pa ni hotel poskusiti. Še istega večera se je pred našim blokom ne vem od kod znašel mlad kuža - najbrž se je izgubil. Sem si mislila - najbrž si lačen - revček. In je dobil - porcijo piškotov in skodelo mleka. Mleko je hlastno spil, piškote pa le povohal. So tudi ostali nedotaknjeni. No potem mi je pa le kapnilo - še pes jih noče in sem jih vrgla stran. burbonka