

strinjam se z izjavo ga. Limnol glede hujšanja. Prispevku g. Hermana, pa sem se nasmejala. Direkten in nepopustljiv je v svojih izjavah. Kar je tudi prav.

Nestrinjam se z njegovo naslednjo izjavo, ki govori nekako tako: " Tak človek potrebuje v glavnem TRDO ROKO......"
Nekaj kilogramov vec imam (pri mojih letih nič kaj neobičajnega, saj nisem rosno mlada) Ravno obratno reagiram, če mi kdo od najbližjih reče NEJ JEJ TOLIKO. Torej trde roke ne rabim! Tudi športna sem, saj mi različen šport veliko pomeni. Nešteto dijet sem prebrala, delno uporabila, vendar na dolgi rok se ni obneslo. V GLAVI sem morala razčistiti. Jem vse, v mali količini, ponavadi imam za pozen zajtrk sadje in za zgodnjo večerjo nekaj malega. Resnično se odpovedujem hrani,posebno kruhu, kar ni prijetno. Vseeno pa se mi godi krivica, ko opažam ljudi, ki pojedo gore jedi, pa se ne zredijo, niti športniki niso.
Na žalost moram povedati, da potrebujem za svoj obstoj zelo malo hrane, želje po njej pa so večje. Nekatere žene pravijo, da povohajo samo zamašek, pa so pijane, nekatere gredo z moškim samo enkrat v posteljo, pa so noseče, jaz pa malo več pojem.... Poznam tudi take ljudi, ki res veliko pojedo in se sprašujejo zakaj so debeli.
LP
Migla
