S facebooka lepim srčno zgodbo o iskanju pogrešanega muca. Če je kdo iz tistega konca in je morda kaj videl, naj le pokliče lastnika.
Niko Žigante
ŠE VEDNO GA IŠČEMO
Od 18.maja pogrešamo črno-belega muca Filipa. Značilno za prepoznavnost bi bil črn nosek in en bel uheljček.
Je kastriran, čipiran in zdrav. Dobili smo ga iz zavetišča v Brežicah pred dvemi leti. Do sedaj ni nikoli pohajal. Njegovo področje gibanja je bilo v smeri mesta največ 200m in v nasprotni smeri travnikov, gozda in dveh kmetij največ 500m. Pozimi vedno prenočuje samo v hiši. Tudi ob slabem vremenu in v toplem času se vedno odzove na klic in večinoma spi v hiši.
Pred izginotjem nismo opazili nenavadnega vedenja. Nekaj dni pred izginotjem smo na dvorišču sicer opazili večji kupček izbruhane hrane s kepico dlake, vendar ne vemo ali je bilo njegovo. Še tri do širi dni po tem ni kazal nobenih bolezenskih znakov.
Mislim, da je bil zdrav.
Muc je precej zaupljiv, prijazen in komunikativen z ljudmi.
Ker zelo dobro poznamo njegove navade in teren kjer se giblje, sem že 2. in 3. dan pričel z iskanjem. Natančno sem pregledal teren na oddaljenosti, ki je veliko večja od njegovega običajnega kroga gibanja. Iskal sem ga na veliko oddaljenih lokacijah, če bi ga obiskovalci sosedov nevede odpeljali kot slepega potnika v sosednje vasi.
Izjemno natančno (tako, da ni ostalo neprehojenih sivin) sem preiskal tudi bližnje gozdove, če bi ga morda napadla kakšna zver, lisica na primer. Prav tako sem preiskal obcestne pasove in grmovja. Nisem našel nobenih sledi ali ostankov.
Zato se nadejam, da je muc še živ.
V kolikor bi ga kdo videl pa ni siguren ali meni, da je v njegovi okolici nov muc ali ga je opazil morda pri sosedu, naj mi prosim sporoči. Bom preveril. Pri tem bom takten, da ne bom nikogar nadlegoval in obremenjeval.
Hvala lepa za razumevanje in lepo pozdravljeni.
P.S.
Okoliščine izginotja našega muca Filipa sem opisal obširneje zato, da bo bralcem jasno, zakaj še vedno vztrajam in verjamem, da je muc še živ. Morda je nekje prav blizu vas. Morda ga prav zato nekdo prepozna ali nekdo drug vrne.
Pa tudi tistim redkim, ki so se nerodno odzvali sporočam, da ne gre za kaprice in frustracije nekoga, ki nima početi kaj bolj pametnega ali ker si je iz nesposobnosti za kaj drugega "zmislu en'ga mačka za zabavo".
Ob vsem "prepametnem" delu, ki ga narekuje moderen čas in ob hobijih za katere vedno zmanjkuje časa, smo največjo pozornost namenjali našemu mucu. In vem, da sem verjetno redek primer zakravatanega dedca, ki si je vzel toliko časa za iskanje "en'ga navadn'ga mačka". To sem naredil tudi zaradi njega, da ga vrnem tja, kjer mu je bilo res lepo in je užival na vse pretege. Mačje se nam je zahvaljeval z zabavnimi in ljubečimi življenjskimi utrinki, kakršnih se ne da kupiti in zanje noben Donald nima dovolj denarja.
Med iskanjem sem spoznal veliko ljudi, ki so se srčno odzvali in izvedel veliko mačjih zgodb. Če bi jih zapisal bi močno konkuriral sami mačji pisateljici Svetlani. Za opozorilo, da je svet pisan pa sem srečal tudi (le) dva "bumbarja", ki sta klobasala o mojem mucu, čeprav se niso poznali (he-he). Seveda sta največ povedala o sebi. Bila sta prepametna, da bi jima uspel povedati, da je bolj zabavno, sproščujoče in milejše ukvarjati se z živalijo kot z njima.
Torej. Če ne bo uspeha z iskanjem, bo pa za moje vnučke ostala lepa romantična zgodba o našem mucu Filipu in njegovem skrivnostnem odhodu. O solzah in o mačjih nebesih. O plakatih in rajsnedlu na katerega sem se usedel v avtomobilu. Tako jih naredimo bolj čutne do ljudi in živali. Otroštvo pa jim s pravljico o skrbi človeka za živali podaljšamo za kakšno leto, predno nas mojstri igre in režije ne dohitijo s pravljicami v cyber-reality showu na sknaufanih kmetijah, z narisano opeko in IR-Led lučkami pa kamero pod koutrom.
Malo se ugriznem v jezik za cyber očitek - hvala izumitelju Facebooka ! Fejst možakar !
Seveda malo za šalo - in mnogo bolj zares.
