Diploma

9. dec 2016 17:52

Draga Elaphus, mi iz sredine prejšnjega stoletja smo res čisto drugače živeli in se učili. Predvsem smo veliko brali in pisali. Današnji otroci pa predvsem "pišejo" teste in tipkajo. Vsaj kar vidim pri vnukih, ki imajo drugačen učni sistem, a dvomim, da se zelo razlikuje od našega. Pri slovenščini je bil za šolsko nalogo spis, saj ne vem, a je danes še tako. Imela sem tudi svoj zvezek, ne šolski, kakor sem si po prebrani knjigi zapisovala povzetek vsebine, lepe misli, glavne osebe, skrajšan avtorjev življenjepis. Še danes imam vse to spravljeno in na vsake kvatre malo obudim spomine. 

9. dec 2016 21:23

Moja hči bi sigurno ob diplomi bila zelo presenečena nad peresom, (  ki ga itak že ima)  saj bi za večino dela sedaj na magisteriju potrebovala kaj drugega. Dela veliko zapiskov in tu so kvalitetni kemiki., pa še vse kar sodi zraven. 

9. dec 2016 22:16

Ja, sedaj so magisteriji (se sliši veliko bolj imenitno) nekdanje diplome - se pa vnaprej opravičujem, če je znanstveni magisterij.  In 54-letnica, ki dela sedaj - kajvemkaj - bi tudi za drugo stopnjo bolonjca z veseljem uporabljala kako imenitno penkalo. Ni glih treba, da je Mont Blanc, tudi Parker ji naredi zvrhano mero veselja. In piše in podčrtuje in prečrta in podčrta in naredi pet ali osem klicajev, da o obkrožanju in dvakratnem podčrtavanju ne govorimo. In potem - pride na vrsto dolgočasen PC, kakor je včasih prišel na vrsto dolgočasen, dobri, stari pisalni stroj.

lp

cervus

9. dec 2016 22:33

elaphus: 54-letnica bi za svojo novo diplomo zaslužila najmanj zlato nalivno pero - še sploh, če je to že njena druga  .

9. dec 2016 22:42

Eh - što se mora, nije teško

lp

cervus

9. dec 2016 23:38

Moja hči bi sigurno ob diplomi bila zelo presenečena nad peresom, (  ki ga itak že ima)  saj bi za večino dela sedaj na magisteriju potrebovala kaj drugega. Dela veliko zapiskov in tu so kvalitetni kemiki., pa še vse kar sodi zraven. 

10. dec 2016 9:06

 Zato sem napisala, da je odvisno od afinitete, kaj komu naredi veselje. 

Meni dobro pisalo veliko pomeni in jih nekaj, ki so jih včasih dajali tdi kot novoletna darila, še danes hranim in uporabljam. Vključno s penkalom, saj novoletne čestitke pišem na roko. Seveda pa se ne branim niti sodobnih lepih pisal. 

Meni recimo kos nakita ne bi pomenil nič. Shranila bi ga v šatuljo in kdo ve kdaj dala nase, ker pač nosim okoli vratu dve verižici s posebnim pomenom, snamem ju samo izjemoma, ko res ne sodita k obleki. 

Torej je pomembno, kaj ljudem, ki jih obdarujemo, kaj pomeni.

In o magisteriju, bolonjskem - no ja, prejšnji univerzitetni štiriletni študij je pomenil in zahteval več. Zato sem vesela, da je hči končala štiriletni univerzitetni študij. Zdajšnji bolonjec, triletni,  je nekaj vmesnega med prejšnjo višjo šolo in fakulteto, odzivi iz prakse pa ... ne si želet vseh slišat. In prejšnji magisterij je bil  res magisterij, zelo zahtevna reč, bolonjski je pa zgolj nadaljevanje triletnega študija in nim tolikšne znanstvene vrednosti, kot tisti "ta pravi". BI rekla, da je primerljiv z diplomo na fakulteti, nikakor z znastvenim magisterijem. Ampak zdaj je kar je in mi starejši smo postali dinozaver generacija ...

10. dec 2016 9:34

Jaz 54-letnici ne bom nič kupila zaradi višjih sil, ji bom pa vsekakor od srca čestitala.Kajti pri teh letih narediti še en tako zahteven faks pač niso mačje solze. Jaz preprosto občudujem ljudi, ki zmorejo poleg vsega drugega še študirati kot bi imeli dvajset let in je to njihova edina obveznost. Za pokušino prva iskrena čestitka za dosežen uspeh!

10. dec 2016 21:07

Da še jaz dodam svoje mnenje :). Jaz sem bila ob diplomiranju najbolj vesela denarja, saj zdaj že nadaljujem študij kot izredna študentka in ga res nujno potrebujem, kljub temu, da sem delala in še delam preko študentskega servisa. V spominu mi bodo ostale tudi čestitke in rožica, ki sem jih prejela od sorodnikov. Pa seveda neizmerno veselje staršev in sorodnikov, ob tem dosežku :). 

Se mi zdi, da je res vse odvisno od tega, kaj je sveži diplomant študiral in kaj bo počel naprej v življenju.