Stevia za slajenje

Jaz imam osebne izkušnje, gojim stevio za lastne potrebe že drugo leto in se krasno obnese. Liste je treba posušit, ko je zunaj že precej mraz in jih zdrobit v prah. Uporabni so le za sladkanje toplih jedi/napitkov. Če bi želeli sladiti kaj hladnega, je treba prah najprej raztopiti v vroči vodi.

Tudi jaz imam stevijo. Meni so je  razrasla v kar lepe grmičke ( dva imam posajena v loncu premera 36 cm) in bi

za gojenje na okenski polici prevelika; na balkonu že. Ali v  manjši lončkih.

Mislim, da  se z reklamiranjem pretirava,  navsezadnje je tako z vsemi  bio, eko in naravno pridelanih rastlinami, karkoli to že pomeni. 

Tisto, ki nismo več rosno mladi, se spomnimo, kako so včasih takim izdelkom v lekarnah namenjali skromen prostor nekje v ozadju, danes je pa tega skoraj toliko kot  umetno izdelanih. Pa  so res bio in  tako zelo učinkovite ?

Učinkovite že ( za prodajalce ), bio  verjetno malo manj. Ampak to je že druga zgodba.

Uporabljam jo posušeno, nemleto; v topli vodi pustim kakih  10  listov,  precedim in  dodam čaju ali kompotu.

Da je pa  30 x slajša od sladkorja?  ...

Lučka, to, da je 30x slajša od sladkorja velja za prah, ki ga naredijo iz stevie, ne za samo rastlino. 

Vsake toliko časa dam stevii še eno šanso, da se mi prikupi in kdaj rahlo osladim kako skodelico ledenega čaja. No, jaz je še vedno ne maram. 

Vanja, tudi jaz sem ji dala nekaj priložnosti in se me ni prijela. Sicer sladkorja niti ne uporabljam kaj dosti (razen pri peki, pa še to običajno manj, kot je v receptih)... Čaje osladkam z medom, limonade običajno ne sladkam, vsaj zase ne, v kavi tistih nekaj zrnc sladkorja pa mi ne škodi tako zelo .

Jaz sem jo poskusila in mi ni bila všeč (blago rečeno). Glede na to, da ni od nje nobene koristi, ne vidim razloga, zakaj bi poskušala znova in znova v upanju, da mi pa nekoč morda bo všeč. Prijateljica jo ima v koritu na balkonu, vzhodna stran, in kot kaže dobro uspeva. Odmaka cele posušene liste v čaju in kavi, ki ju pa razen nje noče piti nihče (njene besede).

Jaz pa prav rada dajem jedem ali sestavinam šanse, da mogoče mi bodo pa nekoč všeč. Če ne bi tega počela, ne bi jedla špargljev, artičok, svinjine, palačink (crepes - te jem samo v slanih izvedbah kot v tistih palačinkah z gobovo omak in buhnedaj da bi bile pohane) . Verjetno bi se našlo še kaj drugega.