Srčni infarkt

Pozdravljeni!

Prosim za pomoč. Moj mož je v doživel srčni infarkt. Trenutno je še vedno v bolnišnici, veva pa, da se nama bo življenje moralo postaviti na glavo, tudi, kar se prehrane tiče. Tako pravijo zdravniki in tega se dobro zavedava. Glede na to, da jutri praznuje svoj 49. rojstni dan, me zanima, ali kdo izmed vas pozna kakšnen recept za sladico, ki je primerna za takega bolnika. Gre seveda za sladico, ki bi bila skoraj brez holesterola. Za pomoč vam bom izredno hvaležna.

jana

22. avg 2012 20:16

mai, najprej brez panike, se da po infarktu čisto lepo okrevat. Ni treba da se življenje na glavo postavi, samo malo discipline bo treba in bo vse na svojem mestu. Tudi hrana po infarktu ni bav bav, zelo fine stvari in dobre bosta še naprej lahko jedla.

Če mora biti torta, izberi takšno z beljakovim testom in sadnim nadevom, ali biskvit s samo enim rumenjakom in tremi beljaki. Nadev iz posnete skute z mešanico sadja ali s kakšno jogurtovo kremo, v katero dodaš želatino in sadje ... če ne marate želatine v kremi, naredi jabolčni nadev - jabolka zdušiš, dodaš malo cimeta, ne dodajaš nobene tekočine, tako da je nadev gost in ne bo tekel izmed plasti testa. Ali nadev iz jagodičevja, tega je zdaj v izobilju, pa še med najbolj zdrave vrste sadja sodi.

To mi je tako na prvo žogo prišlo na misel.

Uspešno okrevanje želim in tebi čim manj skrbi!

22. avg 2012 21:22

Ja Marička, Stazi, a imaš mogoče vnaprej pripravljeno listo "dovoljenih" in "nedovoljenih" odgovorov ali kaj? Saj ni polna luna. Verjetno je tudi na kulinariki kar precej takih, ki so infarkt že dali skozi in bodo lahko povedali kaj koristnega (pa to koristno ni vedno tudi prijetno slišati, je pač tako).

Človek je pri petdesetih dal skozi infarkt, ampak ima pred sabo po statistiki še kar nekaj rojstnih dni. Očitno je nekaj že šlo narobe, konec sveta pa to tudi ni in en kos torte za rojstni dan ga pač ne bo pokopal. Prej se mu bo zadrgnilo v grlu, če bo dobil pod nos kako bledo zdrizasto packarijo, ki je še v življenju ni poskusil, kot opomin - takole, dragi, od zdaj naprej pa tako. Saj tudi sam ve, kako je prav, brez skrbi, da ga bodo pred odhodom domov dodobra poučili, kako in kaj, ampak infarkt ne pomeni konca vsega lepega: za kar nekaj ljudi, ki jih poznam, je pomenil začetek novega, veliko polnejšega življenja, v katerem igra svojo pozitivno vlogo tudi torta za rojstni dan, če jim je že prej bilo kaj dosti do nje. Za kos torte se pa vedno najde način, da jo oddelaš, če seveda ta kos ni pol torte dobre vage in če ni neprestano na mizi.

Tako da, mai - brez skrbi, veliko lepega vaju še čaka, malo spremembe vsake toliko časa pa tako ali tako nikomur ne škodi. Ko se ena stran zapre, se vedno odpre nova.

22. avg 2012 21:25

http://www.presno.si/sladice

22. avg 2012 21:46

Moja izkušnja po obiskih v 7. nadstropju UKC (tam je kardiologija, internistična in kirurška), je taka, da so bolniki precej prestrašeni, da nihajo v razpoloženjih (en dan okej, potem naslednji dan vse črno, pa tudi čez dan se razpoloženje spreminja). In da to traja kar nekaj mesecev, tudi po tem, ko se fizično stanje že močno izboljša.

In je najbolje, da preprosto naredimo vse, kar si pač bolnik zamisli, mu/ji pade v glavo in preslišimo, ko godrnja in je zoprn/a.  Glede hrane v bolnici je pa tako: presenečenja praviloma ne funkcionirajo. To s sladico je naloga, ki je čisto odveč. Prinesi tisto, kar si bolnik želi. Že itak se bo potem zgodilo, da ko bo hrana prišla, ne bo apetita.

Glede tega, kako se življenje postavi na glavo: Pri nenadnih poškodbah in boleznih je prvenstveno šok, kako je naenkrat vse drugače. Pred enim tednom smo počeli to-in to, skakali okoli, sedaj je pa vse drugače. In bolnik /zlasti moški) razmišlja takole: Jaz sem sedaj  tule, pred enim tednom sem bil pa še aktiven, sedaj se je pa vse ustavilo, ustavilo se je samo MENI, vsi ostali imajo pa neke redne opravke in gre njihovo življenje naprej, pa to ni fer, zakaj meni, zakaj meni, kaj bo z mano, a se me bo sploh še kdo spomnil v službi, kdo dela namesto mene, ko/če bom prišel nazaj, me bodo dali na stranksi tir....

In v tem kontekstu priti s torto za rojstni dan je precej podobno temu, da prideš tja z bombo. Ker tvoj mož zbegan reflektira življenje, ki se mu zdi vse drugače, ti boš pa tja prišla s torto in bo tista torta delovala kot da je vse tako kot je bilo, v moževi glavi je pa vse drugače. In imaš veliko verjetnosti, da te bo nadrl in rekel: poslušaj, jaz tule ležim na kablih, ti mi pa tule s torto, kot da se ni nič zgodilo....

Če je torta neke vrste tvoja samoprevara, da ni tako hudo .... jo naredi zase in boš morda med pečenjem ukapriala zadeve.

Če jo on izrecno želi, jo naredi, presenečenja prihrani za kdaj drugič

Bolnik namreč potrebuje nekoga, ki ga drži za roko in vzame za dobro vse, kar bolnik naredi (pa ti povem, ni vedno vse lepo in cort, ogromnokrat je treba stisniti zobe). In ta naloga, da nekoga držiš za roko in si pri tem opora za oba je energetsko čisto zadosti zahtevna, ni treba zraven še stepati jajc.

22. avg 2012 21:48

Stazi, vsak piše po svoji presoji kar in kakor misli, da je prav. Ti si napisala svoje, jaz pa svoje in stojim za vsem, vključno z luno. Tisto z dlakavimi jajci pa raje pozabiva, konec koncev gre za to, kako  čimprej na noge postaviti bolnika in pomiriti njegovo ženo, ki ta hip še vidi veliko več problemov, kot jih dejansko prihaja.  Ker na koncu se prav lahko pokaže, da kakega posebnega haska ne bo niti od tvojega, niti od mojega pisanja.

22. avg 2012 23:09

Off topic, ker se STASY bolj malo oglaša. Saj v resnici si vsak sam izbere nick (verjetno v realnem svetu kakšna Staša), ampak, za božjo voljo, tale Y se vedno prebere kot I in Stasi (okrajšava za vzhodnonemško tajno policijo)  pa res eno neverjetno ponesrečeno asociacijo zbuja pri marsikomu...daj premisli, če bi tole spremenila.

23. avg 2012 4:39

Tudi moj je v 7 nadstropju UKC. Tudi infarkt. Vendelina lepo povedano.Včasih rabiš samo lepo besedo in stisk roke.LP

23. avg 2012 6:48

23. avg 2012 8:42

No, po naših izkušnjah hrana niti ni bila tak problem kot pa živci. Človeka, ki infarkt tudi zaradi prekomernega stresa, težko postaviš v svet, kjer tega ni. Deloholik se bo težko sprijaznil, da ne sme več tok delati in hrana v takih primerih ni bistvenega pomena.

Zakaj pa ne torte? Jaz mislim, da četudi ga je infarkt, še ne pomeni,d a si ne zasluži darila za roj.dan. Helow? Naj vidi, da ga niso pozabili. Če pa torte ne bo jedel, pa ni nič hudega in to se bolniku tudi reče. "Lej, prinesla sem ti torto za rojstni dan, bom ap razumela če ti ta trenutek ne paše. Ampak saj veš, torta za roj.dan mora bit...(in en velik nasmeh na koncu).

Nič spornega se mi ne zdi.

23. avg 2012 8:54

Ideje za "zdravo in brezholesterolno" torto žal nimam. Se mi pa vseeno čudno vidi, prinesti v bolnišnico celo torto... Odkrito povedano, jaz bi mu prinesla kos torte, ki jo ima najraje. En kos mu pač ne bo škodil, bi pa seveda prej povprašala za mnenje zdravnika.

Off topic: Ime Vendelina me asociira na eno tako dobrodušno, prijazno kuharico (bogsigavedi, če je to kaj povezano z dejstvom, da je na naših tleh najbolj znana Vendelina dejansko prijazna, dobrodušna kuharica/redovnica ...  ). Hja, tale naša Vendelina jr. ima s to predstavo bore malo skupnega. Kaj ko bi malo razmislila in spremenila nick?  Ali pa prezenco...