Operacija dekompresija spinal. stenoze l2-l5

Pozdravljeni,

glede na to ta se na Kulinariki skoraj vse ve, se obračam na vas, če je kdo že imel tak poseg, da bi izvedela čimveč iz prve roke, kako se je zadeva odvijala in končni rezultat, če je kaj bolje po posegu.

Malo me skrbi, ker se mama že sedaj nič ne mirka, oziroma nima pravega odnosa, do svojega telesa, da ne bo konec koncev, še slabše.

Hvala in lp,

anitram1

28. jul 2012 8:33

Vnaprej opozarjam, da tale odgovor ni za vse raznorazne občutljive uporabnike.

Še vedno je bolje, da se o tem predebatira s kirurgi(nevrokirurg in ortoped) in specialisti za rehabilitacijo. Bog ne daj, da bi amaterski kuharji dajali referenčna mnenja za operacijo hrbtenice. Tale okvara v ledvenem delu vsekakor taka, da zahteva pozornost in skrb. Ki je vedno individualna. Če je nekomu uspelo, to še ne pomeni, da bo naslednjemu pacientu tudi in se ne gre takrat, ko je stiska, prijemati na take spletne zgodbe o uspehu. Sicer pa vse zgodbe o uspehu po taki diagnozi vključujejo disciplino, kontrolo teže in redno zmerno telesno vadbo.

Ti pa takole povem - nikogar se ne da prisiliti, da bi se obnašal bolj zdravo, da bi bolj pazil nase, da bi naredil ne vem kaj zgolj zaradi tega, ker mi mislimo/vemo da je tako pametno. Nikogar ne moreš prisiliti, da bi tebi na ljubo bolj začel paziti na svoje zdravje. Pa tudi če najbolj iskreno in dobro misliš. Preprosto ne gre tako.

Če bi polovico svetovne populacije (ženski del) v resnici razumelo, da se drugih ljudi ne da spreminjati zgolj zaradi tega, ker me mislimo, da je tako bolje....bi bilo manj zapletov na tem svetu.

Razumem, da te skrbi za mamo. Ampak če mama ne skrbi dovolj za svoje zdravje, če iz kakršnegakoli razloga misli, da "je že v letih in ni več tako važno", če ima kakršenkoli drug (popolnoma napačen, ampak ima ga pa) razlog, da ignorira svoje zdravje....bo to počela še naprej, neodvisno od tega, na koliko forumih boš to spraševala, neodvisno od tega, na koliko pregledov jo boš peljala in neodvisno od tega, kolikokrat se boš vrgla na trepalnice. Tako pač je. Tudi če ji bo najbolj priznan zdravnik povedal, kako bo vedno slabše, kako ne bo čutila nog, oziroma bodo slednje non-stop mravljinčaste....bo še vedno imela vse možnost, da bo ignorirala opozorila.

Ker stvar je taka, če človek nima blazno močno vgrajene discipline za večino stvari, bo iskal načine za izogibanje vadbi, dieti....itd vse dotlej, dokler ga ne bo obupno bolelo ali pa ga bo življenjsko strah. Sicer je tako, da po tistem, ko človek prvič omedli od bolečin praviloma ukapira, kako bi morale biti postavljene prioritete.

28. jul 2012 8:46

Joj, Vendy, s prvim stavkom si pokrbela, da bodo vsi tvoj post prečitali.

28. jul 2012 9:27

Imam tako mamo  doma, dobro razumem vse od prvega stavka naprej ...

Imamo doma izkušnjo z operacijo na hrbtenici, samo nimam pojma kakšna je bila diagnoza oziroma ali je podobno temu, kar sprašuje anitram1, tako da ne morm nič pametnega reči, razen da je pri nas operacija uspela (hernia po domače, bilo je pa tako hudo, da se je po štirih hodilo po stanovanju, ker drugače ni več šlo; v bolnico pa na nosilih). Je bila pa  za bolnika dobra šola ...

28. jul 2012 9:38

Vendelina jr.

Za drugi odstavek in posevne vrstice iskreno hvala.

28. jul 2012 9:50

Hernia disci v večini primerov taka, da  vražje boli, da si to zapomniš za vse življenje in narediš vse, da se to ne bi več ponovilo. In je tozadevno izvrstna šola.

Pri stenozah vretenc je pa tako, da se z leti kopičijo okvare na hrbtenici in se človek počasi in ne-da-bi-vedel, navadi na to, da je manj gibljiv, da "malo boli v hrbtu, koga pa pri teh letih ne", pa so bolečine pri vstajanju, ampak čez dan minejo (pa človek spet živi v samoprevari, da je okej), pa se te bolečine razvijejo v kronično stanje in se človek navadi živeti s tem in potem se pojavljajo še mravljinci, po nogah in tega je še veliko. Ampak po tej fazi kar velikokrat pride do takih obrab in poškodb, da se pride do tistega, ko hudičevo in vražje boli. Dlje časa, ko se te zadeve ignorirajo, težje je potem omiliti stopnjo poškodb.

Je pa tako, da če človek misli, da se bo kaj pozdravilo z ignoriranjem - se ne bo.  In če človek misli, da se bo koga pripravilo, da se bolj čuva in skrbi zase - dokler se pozvani sam s tem ne identificira, tudi ne bo kakšnega haska, bo pa nekaj prepirov.