Moja kuhinja/sanjska kuhinja

Kaj pa tla v kuhinji? Kaj menite o parketu? To je sicer moda zdaj, meni osebno všečno, me je pa mejčkn strah na dolgi rok. Sicer smo zelo pazljivi in vestni, ampak kar je v uporabi je pač 'obdelano'.

Ko sem se vselila v stanovanje je bil v kuhinji že položen bukov parket - klasičen star 20 let. parket smo pobrusili, zamenjali kotne letve in je sedaj že 30 let z njim vse vredu. Kadar kuham v drugi kuhinji, kjer so po tleh ploščice, me vedno boli hrbtenica, v moji kuhinji pa ne. Pravijo, da je parket bolj "mehak" za hojo.

Ja jaz si tudi predstavljam, da je parket bolj hvaležen. Doma oz. v vsaki kuhinji s ploščicami imam občutek da je hladno, pa čeprav imam debel podplat. In vsakič si poskušam predstavljat, kako bi blo če bi bila tla lesena. Zdaj imam začasno stanovanje in celo položeno s pluto in je to nekaj fantastičnega!

Tudi jaz imam parket, pred pultom imam celo neko preprogo iz Ikeje, da je malo mehkejše pod nogami. Ploščice so čisto pretrde in preveč hladne pa še razbije se lahko kakšna, če ti posoda pade na tla. 

Če bi izbirala med ploščicami in parketom, bi tudi jaz verjetno izbrala parket iz zgoraj omenjenih razlogov. Mi imamo (zaenkrat živim še s starši) parket, ki je bil v uporabi že kar precej dolgo, preden smo se vselili in je bil zelo uničen, zato je zdaj čez linolej. Ja, ni lepo, to je res, je pa nadvse praktično. Jaz sem v kuhinji zelo hitra (po eni strani dobro, po drugi slabo) in je fino, ker mi ni treba nič paziti.

Kot vsak druga metrial se mora tudi parket vsakih X (vstavi svojo številko) let obnoviti. Kot tudi jinolej ne ostane za vedno in ploščice tudi ne. Me kar pri srcu zaboli, ko vidim, da ljudje parket, namesto da bi ga obnovili, čezen položijo linolej ali pa tapison in podobne tepihe. 

Ja, vsak po svoji finančnih zmožnostih.

Sem začasno spet v kuhinji s ploščicami in moram priznat, da prav boleče komaj čakam da bo moja nova sanjska kuhinja končno le v uporabi. Po tleh pa parket. Tud ploščice niso večne, večina jih itak po 10-15ih letih zamenja. Osebno se mi zdi manj naporno pobrusit parket kot pa menjat ploščice. Pa še ceneje je.

Ko smo mi gradili hišo, je bila moda, da so pred kuhinjskimi pulti položili eno vrsto ploščic. Tudi pri nas in to kljub mojemu ostremu nasprotovanju. Še zdaj me jeza prime, če se teh ploščic spomnim! Karkoli je padlo nanje, vse je bilo v koščkih. In tega ni bilo malo, ko so bili otroci majhni in se je po službi vedno mudilo s kosilom.

Ko sem tako po nesreči spet nekaj razbila, ravno za 8. marca, mi je bilo vsega dovolj in sem zmetala še preostanek servisa na ploščice. Prav odleglo mi je, ko sem sprostila zadrževano jezo. Mož pa je mirno vstal od mize in vprašal: "Ja, a te jezajo ploščice? Jih bomo pa ven dali!" On je kot multipraktik, vsega se loti.

Tisti trenutek je šel po orodje, odstranil kuhinjske pulte in položil ladijski pod do konca. Čez smo dali topli pod,  in je bil mir, skoraj nobena stvar se ni več razbila. Le vsake toliko časa je bilo treba topli pod zamenjati, ko se je obrabil.

V kuhinji imam laminat (neumnost, ki se ne bo več ponovila) in pred delovno površino (pač tam, kjer največ časa stojim in največ packam) po meri odrezan kos toplega poda, tak najcenejši, ki se pa zelo dobro čisti. Če nič drugega, se vsaj ta dobro obnese. V naslednji kuhinji bo zanesljivo parket (pa po meri odrezan kos toplega poda tudi).