Strupi v kuhinji (teflon, plastika, aditivi..)

Joj no, pa saj nobenemu nič hudega nočem. Verjamem pa, da se vam brat ne da. janež

Ježeš ježeš. Wikipedia je precej nevarna reč - ker jo je zdravo uporabljati samo, če že od prej dovolj znaš, da si sposoben presoditi, ali je tisto poglavje, ki ga bereš, res kaj vrednoa ali je smet. In tudi če je kaj vredno, je zelo nevarno iz nje kopirati samo vsako drugo vrstico ali pa samo tisto, kar ti paše v kontekst avtorskih prispevkov. In sploh je veliko vprašanje, koliko je ljudem smiselno malati hudiča na zid in jih strašiti z dolgimi imeni kemikalij, ki jih niti ne znaš prav prepisati. Saj so marsikatere plastike res škodljive in predvsem nepotrebne. Uporabljamo jih tem, kjer sploh ni treba. Ampak, ta božjo voljo, bodimo si na jasnem z nečim: VSAKA posoda se raztaplja v tem, kar v njej kuhamo. VSAKA hrana že med kuhanjem začne razpadati in iz naših bedrc in krompirčkov nastajajo spojine, ki zvenijo še veliko bolj zlovešče kot formaldehid. Ja, pločevinke so neprimerna embalaža za kisle napitke, aluminijev citrat je res zelo škodljiv. Ampak kot pri vsem velja tudi tu - važna je doza. Koliko, kdaj, s čim, kako pogosto, kako dolgo....Za ogromno stvari sploh ne vemo, da so prisotne v okolju, ali pa vemo, se nam pa ne sanja, kaj dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncntracijam za zdravje sploh pomeni. Preprosto ne vemo, ker tega ni še nihče razikal. Raziskati je pa zelo težko, ker je eksperiment preprosto težko ali pa sploh nemogoče ponoviti v primernih kontroliranih in ponovljivih razmerah. Zelo lahko je reči, da je nekdo 30 let jedel zrezke pečene v tefonski ponvi in potem umrl zaradi infarkta. Kul, ne? Ergo je teflon škodljiv - bi lahko rekli, če ta človek ne bi bil pošteno predebel in ne bi pokadil dveh škatel cigaret na dan in bil po 30 letih že tako ali tako v letih, ko se ponavadi bližaš grobu. Ali pa recimo študija, ki se je ukvarjala s škodljivostjo živega srebra pri otrocih, ki so živeli na Sejšelih in Ferskih otokoh. Iz nje bi človek lahko sklepal, da je živo srebro na Ferskih otokih veliko bolj škodljivo kot na Sejšelih. Bi lahko - če ne bi kak skeptik spomnil, da na Sejšelskih otokih otroci pokajo od zdravja, ker poleg rib polnih živega srebra vsak dan zmažejo še za pol košare sadja, ki jim dobesedno pada na glavo z dreves, in ves ljubi dan skačejo naokoli po soncu in morju, mladina na Ferskih otokih pa pol leta živi v temi in žveči fižol iz konzerve. In tako naprej. Ko torej delamo vtis na druge s svojim znanjem ali hitrostjo tipkanja, je zelo dobro kdaj pa kdaj stopiti malo nazaj in postati kritičen predvsem do samega sebe - in se predvsem vprašati, kaj bi radi sploh dosegli. Ali imaš sploh kaj za povedat, ali si hočeš narediti reklamo, ki lahko odleti tudi zelo mimo. Ni namreč eno in isto, če se prerekamo o tem, ali so boljši cukini ali cukete, ali recimo o primernih barvnih kombinacijah za zimo in pomlad. Saj o okusih se tako ali tako ne razpravlja in če se nekdo dobro počuti z zelenim peresom na glavi, naj ga pač nosi: če se bo dobro počutil, bo na vsak način bolj prijeten za okolico, predvsem pa zase. Nekaj čisto drugega je pa nabirati točke s tem, da skušaš impresionirati ljudi s stvarmi, ki jih sam razumeš samo na pol. Ali pa še slabše - če jih razumeš, pa ljudem serviraš samo tisto, kar ti trenutno paše v kontekst. To je pa grdo, če uporabim najbolj prijazno besedo, ki mi ta hip pride na misel. No , pa lahko noč. Sonja

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

Mamamia, jao in ojoj!  Upam, da redno pereš vrečke za večkratno oz. mnogokratno uporabo. Zadnjič so ugotovili, da v njih mrgoli raznoraznih bibic.  Tudi s salmonelo okužene so že našli.   Vanja

Bibic, pajade, ne pretiravaj. Bakterije niso bibice, mi je zelo žal. Konec koncev so bakterije tudi v vodi, s katero peremo, a ne?

rimljanka

janež-- ]Alternativa, oziroma kako kuhati varneje. Na dan privlecite staro posodo, najvarnejša naj bi bila litoželezna in emajlirana.

Saj nis resen, NAJ BI pč ni nekaj, čemur bi veljalo verjeti. Teflon naj bi bil tudi škodljiv, a ne?

rimljanka

Vanja, operem tu in tam, saj v njih ne nosim sveže hrane, pač jih imam za nakupe, če že plastično košaro pozabim doma.

Sicer pa res en razmišljam kaj preveč, kje vse kakšne bakterije, bibice, žužki in podobno preži name. Če bi preveč razmišljala o tem, bi v službi itak morala delat z rokavicami, razkuženimi po možnosti, da o drugem ne govorim. Tu in tam zadošča dezinfekcijski robček ali nekaj kapljic tiste raztopine, ki jo imamo ponekod v službi, sicer sem jaz bolj na "easy". Osnovna higiena po mojem zadošča, v naših razmerah ni razloga za paniko. Pod stekleni zvon itak ne moremo, kjane?

 

Mamamia

mamamia

rimljanka je napisal/a:

Vanja_v_ZDA je napisal/a: Mamamia, jao in ojoj!  Upam, da redno pereš vrečke za večkratno oz. mnogokratno uporabo. Zadnjič so ugotovili, da v njih mrgoli raznoraznih bibic.  Tudi s salmonelo okužene so že našli. Vanja Bibic, pajade, ne pretiravaj. Bakterije niso bibice, mi je zelo žal. Konec koncev so bakterije tudi v vodi, s katero peremo, a ne? rimljanka

Ja, to se pa strinjam, kakšne bibice neki, zverinice! Sem videl kako izgledajo v eni reklami za neko čistilo za stranišča: take zobe imajo, da jim menda tigri zavidajo!

ežoj

Zakaj me spet drži, da bi opozorila na izredno nevarno kemikalijo DHMO, kateri smo izpostavljeni vsak dan???

Atina

@ limnol Iz wikipedie pobiram samo informacije, ki so citirane iz drugih virov. Nisem pa jaz začel prvi pisati o teh stvareh, ampak se je o teh temah že pisalo in piše po tujih spletnih straneh, znanstvenih/poljudnoznanstvenih revijah, informacije ki jih podajam, pa so citirane v virih . NAJ BI pišem tam, kjer nisem dobil preverjenega vira. Prispevke pa sestavljam zato, ker se v tujini o tem bolj piše kot pri nas, pa se mi zdi da bi se pri nas tudi moral storiti premik v tej smeri. Za napake v članku bi pa prosil, če ste lahko bolj specifični, da vem popravit. janež

Brrr, Atina, ravno na DHMO sem pomislila... repent ye sinners, be afraid, be very afraid! Jaz sem sicer - paradoksalno - navdušenka, skoraj bi lahko rekli connoisseur najrazličnejših teorij zarot, od moon hoax do vsega, kar so kdaj omenjali v X-files, in me najbrž prav zato čedalje bolj zanima, odkod ljudem taka potreba po tem, da širijo premnoge strahove pred najrazličnejšimi življenjskimi slogi, kemikalijami, hrano, zdravili, cepivi, dotolkla me je v zadnjem času kampanja za porod na domu (kdor je videl eno samo veliko poporodno krvavitev, mu kaj takega najbrž ne bo prišlo na misel, in dve generaciji nazaj so ženske zaradi tega dejansko umirale - ali torej zadoščata dve generaciji, ki sta rojevali v porodnišnicah razmeroma varno, da se pozabi na zgodovinsko izročilo o nevarnosti tovrstnega početja??) Razloge za epidemično paranojo iščem v 1. nevednosti, ki pravzaprav niti ni odvisna od stopnje dosežene izobrazbe, ampak od pomanjkljivega poznavanja osnovnih naravoslovnih zakonitosti (kaj naj si človek misli o mladi ženski z doktoratom, ki si poleti hladi kuhinjo tako, da odpre vrata hladilnika, ali o ženski z visoko medicinsko izobrazbo, ki je povsem slepa za osnovno poznavanje reproduktivne fiziologije - naša pomarančika je proti njej še pravi biser); (od tu naprej bi rabila kakšnega Slavoja Žižka, on bi to znal mnogo bolje povedati od mene, in tudi več nisem povsem prepričana, ali imam prav, ali pa brcam v še hujšo temo kot OCDjevski paranoiki): 2. tisto, čemur pravijo sociologi "prisila izbire" (o tem je pred nekaj meseci pisala Renata Salecl v Sobotni prilogi), pred katero ljudje potem bežijo v kompulzivna ravnanja in prepričanja; 3. pomanjkanje avtoritete (staršev, države, predstojnikov, policije), zaradi česar se pri mladem človeku ne razvije superego, ki bi prevzel vlogo avtoritete, ampak vlogo superega prevzame id s katastrofalnimi posledicami; 4. prepolne riti (se mi zdi, da človek, ki je bil nekajkrat v življenju fejst lačen, pa ne zato, ker so mu pred nosom zaprli Mercator, ne bo več zabavljal čez "belo moko, beli sladkor in belo mast", ker še predobro ve, kako je, ko ga res voha Matilda). Skratka, danas smo ponešto neodlučni (pa možda i nismo), bomo videli, kam nas bo ta debata še pripeljala. lp, proxima

Jaz vam bom povedala našo zgodbo, vas pa lepo prosim, da me potem ne kregate z leve in desne. Tale demokracija je čudna reč.Ljudem dovoljuje, da s svojim še živečim truplom delajo kot se jim zdi. Če pa bi bilo predpisano in z dekretom določeno, bi bilo pa drugače. Toliko za uvod. In še to. Zgodba se dogaja v ZDA. Najbrž boste pripomnili, ah spet ti nori Američani. Whatever!

Moja snaha, po poklicu babica, z magisterijem iz porodništva, se je odločila, da bo rodila doma. V porodnišnici, v kateri je delala, se je zmenila s kolegico, ki ji je zaupala za asistenco. Bila sem presenečena, pa ne preveč, saj jo poznam. No, porod se je začel hitro in tudi končal po dveh urah. Bilo je stresno za starejšega sina, ki je " pobegnil" k prijatelju. Upam, da ne mislite, da je bil v spalnici, ampak ...Sin me je obvestil, da sem postala babica in oči dedek, potem pa rekel, no zdaj gremo pa spat. Oni so šli utrujeni spat, jaz pa sem premišljevala do belega dne, kako je bilo, ko se je on rodil v "ta rdeči" ljubljanski porodnišnici. Moram pa pripomniti, da so imeli do potankosti izdelan načrt, če se kaj zalomi.

Naslednji porod je potekal v porodnišnici. Vnuček se je rodil ob pol enajstih dopoldan, proti večeru pa so bili že doma. Bil je petek. Ko sva se s sinom povezala v ponedeljek zjutraj, sem upala, da bom videla malo štručko. Pa se mi je novopečeni očka opravičil, da je mali vnuk pospremil sestrico v  vrtec in se šel pokazat. Pri nas je včasih veljalo, da morajo mame prve tedne po porodu še posebno paziti nase. No, moja snaha na to samo zamahne z roko.

Zdaj čakamo še enega vnuka. Me prav zanima, kje se bo rodil ta!

Do zdaj se je vedno dobro izteklo. Upam, da kdo ne misli, da podpiram rojevanje doma. Ampak nekaj že mora biti, da nekatere to želijo.

P.S.

Tudi moja svakinja, Danka po rodu, je rodila vse štiri otroke doma, v Nemčiji, kjer živijo.In to pred več kot 50 leti. Takrat so porodnišnice že dobro delovale.

 

 

naor