Nekaj o baobabu, kot sem obljubil v temi Vanilja in se opravičujem za zamudo. O tem sadežu sicer že kar nekaj vem, vendar na 'papir' nekako noče. ;) Če bo preveč nametano in nerazumljivo, me prosim vprašajte. Za osnovne podatke in tiste, ki razumete: http://en.wikipedia.org/wiki/Adansonia
Baobab je drevo in sicer eno največjih na svetu. Samo sekvoja ga po dimenzijah presega. Rekorder naj bi imel 47 metrov višine in premer debla skoraj 16 metrov. Posamezni primerki naj bi bili stari tudi do 6.000 let in tako starejši od piramid. Vendar je to težko preverit, ker so ta debla v notranjosti votla. Še ena zanimivost je, da so ta debla polna vode ki je po puščavah vir za pitje. Večina leta je drevo brez listja, potem pa kake tri tedne pred deževno dobo pričnejo zeleneti in s prvim dežjem zacveti. Naslednja zanimivost je, da oprašujejo netopirji in res jih vidiš kako v tem času spijo kar po teh drevesih. Rodi potem enkrat letno do pol metra velike trde in podolgovate orehe. Površina daje žameten občutek, ker je pokrita z drobnimi dlačicami. Te dražijo kožo in so naravna zaščita pred zajedavci. V notranjosti je množica drobnim fižolčkom podobnih semen obdanih s suhim in drobljivim mesom bele ali rahlo rožnate barve in do vsakega semena pelje tanka rdeča nitka. Sadež se posuši že na drevesu in malo pred deževno dobo odpade, če ga seveda že prej ne sklatijo domačini. Kako to počnejo je pa že druga zgodba. J
Užitno in uporabno je praktično celo drevo.
- Lubje in korenine za zdravila in kot vir vlaken za vrvi in tkanine.
- Mlado listje (vršički) je izredno okusna hrustljava solata. Po strukturi spominja na te mesnate radiče, vendar ne greni. Okus je izredno blag in smo jih jedli kar tako brez olja in kisa. Mlado listje se suši in drobi v moko. Ta je uporabna za omake in kot gostilo. Pomešana z vodo namreč skoraj v trenutku spusti ogromno sluzi. Občutek imaš, kot bi se ta prah stopil v vodi. Meni ta omaka iz listja in vode ni potegnila - enostavno preveč sluzasta. V kombinaciji s palmovim ali navadnim oljem je pa zadeva zelo okusna. To lastnost sluzenja se izkorišča tudi v kozmetiki za maske, ker že samo z vodo dobiš 'kremo' izredno bogato z antioksidanti in baje po novem tudi z snovmi, ki zavirajo razvoj rakavih celic. (odkar sta EU in ZDA baobab odobrile kot hrano, se namreč intenzivno raziskuje)
Oreh (sadež) je posebna zgodba:
- Trda lupina očiščena dlačic se uporablja kot priročna posoda. Pepel iz lupine domačini uporabljajo za izdelavo mila in je tako cenjen, da so nam kup lupin ob prvi priliki zakurili in pepel pometli v nulo. Na mojo neskončno jezo, ker so bile lupine še polne vlaken, ki ji farmacevti 'plačujejo z zlatom'.
- Vlakna iščejo farmacevti. Baje za izdelavo zdravil proti povišanemu holesterolu. Uporablja jih tudi kozmetična industrija. Sicer pa vlakna kot vlakna. Zoprna v ustih, če sadje ližeš kot bombon.
- Fižolčkom podobna semena z belim krhkim jedrom imajo trdo in prožno lupino s kar petimi ovojnicami in ni šans, da bi jih odprl. Lahko se urežeš, uščipneš ali pa vse skupaj zdrobiš. Razen, če semena ne namočiš v vodi. Potem po nekaj dneh nabreknejo in jih lahko luščiš z nohtom. Jedrce je snežno belo, drobljivo, hrustljavo in nežnega, blagega okusa. Verjetno bodo zelo zanimivi kalčki. Vendar ne morem poročat, ker mi tukaj pri nas zaenkrat nočejo kalit. :( Cela semena zmleta v prah in začinjena z nečim rahlo pikantnim jedo domačini kot 'dobro za zdravje'. Toliko so mi uspeli razložit. Zanimivo, da ta moka (drobir) v ustih sploh ne daje občutka žagovine. Iz semen se potem iztiska še olje, ki se uporablja v kozmetiki. Kaj in katere učinkovine izolira farmacija, žal še ne vem. Vem samo, da se moka iz celih semen v kozmetiki uporablja za abrazivne maske.
- Na koncu še sadje. Za ta forum verjetno najbolj zanimivo. V orehu je razporejeno podobno kot krhlji pri agrumih. Z lahkoto se lomi na posamezne kose in znotraj vsakega je pečka. Ti kosi se potem lahko ližejo kot bomboni, ker se meso hitro topi v ustih. Podobno je tej suhi slasčičarski peni, samo bolj gosto kompaktno. Okus je kiselkast in mene rahlo spominja na jabolko pokapano z limono. Vendar tako specifičen, da ga ne moreš zgrešit. Nov in istočasno nam blizu. Do zdaj so mi vsi to sadje označili za 'to je pa dobro'. Z eno izjemo, ki pravi, da je sok zanič, če ni notri veliko sladkorja in ruma. – izjava po že kar spodobni količini piva ;) Res je, da prenese ogromne količine sladkorja, ki deluje kot ojačevalec okusa. Brez sladkorja pa je nekaj podobnega 'kašasti cedeviti'. Sok se naredi tako, da se sadje ali moka enostavno zmeša z vodo in v kaki minuti se to raztopi. Domačini ga sladkajo brez milosti. Ko so prišli na obisk otroci in zavohali baobab, so bili seveda takoj strašno žejni in s pol kile moke je izginila še kila sladkorja. Tak sladki sok tudi zamrznejo in dobijo čisto spodoben sladoled. Naprej je moka zanimiva kot gostilo. Mešana z nekim sadnim sokom že kar direktno da marmelado, ki pa ni trda kot z želatino. Je naravno nadomestilo za kalijev bitartrat za rahlo testo in seveda uporabna kot dodatek sokovom, jogurtu, sladoledu, verjetno kremam, keksom... Žal sem še daleč od tega, da bi vse to preveril.
Glede zdravilnosti se o baobabu govori v superlativih in to ne samo v alternativnih krogih. Da se ne podajam na tanek led, kar 'copy/paste' nekaj bolj zanimivih delov:
------------------------------------------------------------
* PREDSTAVITEV
... Opičji kruhovec ima v folklorni Afriški medicini pomembno vlogo, znanost pa je šele pred kratkim izolirala številne zdravilne sestavine, ki se nahajajo tako v semenih, korenini, listih, lubju, kot seveda tudi v sadežu. Med njimi izstopajo: tritepinoid beta-sitosterol, betaamirin palmitat, alfa-amirin palmitat in ursolna kislina, ki zavirajo rast rakavih celic in se široko uporabljajo v kozmetiki. (Al-Qawari et al 2003)
Raziskava je pokazala tudi visoko vsebnost organskih kislin v sadežu, kot so citronska kislina, vinska kislina, jabolčna kislina, jantarna kislina in askorbinska kislina. Poleg tega pa tudi vodotopne pektine in elemente železa in kalcija. (Nour et al 1980)
* Antipiretik, Analgetik, proti oteklinam.
Testi so pokazali, da 400-800 mg/kilogram telesne teže uspešno odpravi s Formalinom izzvano oteklino. Učinkovitost je primerljiva z 15mg/kg fenilbutazena, ki se komercialno uporablja za odpravo oteklin. Za tak učinek so zaslužni predvsem steroli, saponini in tritepeni v sadežu. 800 mg/kg BaoBAB-a pa tudi uspešno zniža telesno temperaturo in lajša bolečino. Učinki so primerljivi z 50mg/kg acetilsalicilne kisline (Aspirin).
* Zdravljenje diareje in griže.
Prehrana Afričanov, predvsem otrok, je v večini sestavljena iz zelenjave in moke in ji tako primanjkuje mleka, proteinov in kalorij. To lahko vodi do rahitisa, diareje in griže.
V Afriki tradicionalno uporabljajo BaoBAB za učinkovito zdravljenje teh bolezni. Študija, v kateri se je zdravilo 160 otrok je pokazala, da je raztopina BaoBABa dosegla občutno boljše rezultate, kot WHO raztopina, ki se jo komercialno uporablja za rehidracijo pri diareji. Za to so naj verjetneje zaslužna čreslovina (adstringentno delovanje), sluzi (kot absorbant), celuloza, citronska kislina in druge sestavine.
* Antioksidant
ORAC testi so pokazali, da BaoBAB vsebuje eno najvišjih vsebnosti antioksidantov med sadjem. Ti so topni tako v vodi kot v lipidih in tako uspešno preprečujejo škodo, ki jo povzročajo prosti radikali na celicah. ORAC (Oxygen Radical Antioxidant Capacity) je metoda, s katero se določa stopnja anti-oksidantov v različnih hranah. Ko primerjamo ORAC rezultate se moramo prepričati, da primerjamo enake enote. Eni poizvajalci navajajo ORAC pri mokri teži, drugi pri suhi, tretji spet na dnevno količino. Tako nekatere jedi izpadejo boljši anti-oksidanti, kot so v resnici.
Nekaj primerov ORAC meritev (v mikromolih na gram):
Lubenica 1,4
Brusnica 95,0
Borovnica 92,6
Kumare 1,15
Rdeči fižol 149,0
Oreh 179,4
Dateljni 23,87
Suhe slive 85,78
Jabolka 22,10 – 42,75
Krompir 11
Arašidi 31,66
Cimet, klinčki >2500,0
Jedilna čokolada 1032,0
Mlečna čokolada 71,30
Baobab 250 ± 12
--------------------------------------------------------------------
Toliko zaenkrat. Če bo zanimanje, lahko še kaj dodam ali se pozanimam.
p.s.
Pred časom ste nam nekatere(i) pomagali pri vanilji s svojim mnenjem. Ker sem tokrat s sabo prinesel nekaj moke, bi vas prosil še za eno podobno uslugo. Mislim tiste, ki ste sodelovale(li) pri vanilji. Tokrat je 'roba' moja last in vam lahko pošljem mali vzorec brezplačno. Če vas zanima, se mi prosim javite na ZS do prihodnje srede, da potem konec tedna odpošljem vsem skupaj.
Sergej C
Iz druge je pa tukaj vedno Wikipedia in striček Google - za tistega, ki ga zanima.
strelka
