član od 20015201 sporočil
Comprendo, claro, kar pa ne spremeni dejstva, da ima fresh čisto prav. Svinja pač ni svinja - da se ne bi zdaj prosim spuščali v diskurze, ali barva polti vpliva na osebnostne lastnosti in sposobnosti tudi v prašičjem svetu, in ali imajo v Valladolidu zdaj sploh še kaj drugega za počet, ko gre avtomobilska industrija v maloro - in predstave nekaterih zavednih Slovencev o pršutu so včasih malo preveč v smislu stare avstroogrske pikrosti "...drei Slowenen, ein Quartett" (no, Slowenen je malo polepšano, pa pustimo to). Mene so bridke (lažem! - nadvse slastne) izkušnje s terena s španskimi kolegi naučile, da ko tvoje brbončice nekaj časa razvaja pravi španski jamon, potem imaš s prehodom nazaj na kraško varianto iz pristnih madžarskih svetlopoltih pujsov pač malo težav, oziroma malo bolj moraš stisniti zobe. Toliko o vplivu prehrane pujsov in tehnologije obdelave njihovih posmrtnih ostankov, vsaj spodnjih okončin, probližno tako kot mercedes in fiček, ampak tudi s fičkom se pride okoli sveta in ko ti priraste k srcu prisegaš na njega do smrti (svoje ali fičkove, v upanju, da ne gresta v nebesa skupaj).
No, ko sem že pri španskih izkušnjah s terena - tortilje vladajo; v glavnem tiste čisto navadne variante, iz krompirja, čebule in jajc, to je delovna verzija, ki se prinese od doma zavita v časopisni papir in se v malih koščkih je kot tapas, v velikih pa kot kosilo. Potem je pa seveda neskončno variacij na isto temo z raznoraznimi dodatki iz zelenjavnega, zeliščnega pa tudi živalskega sveta, pač zamešaš noter, kar ti pride pod roko ali se valja v hladilniku od včeraj, in s tem tortilja malo pridobi na plemenitosti, na okusu pa kakor kdaj. Z drugimi besedami: če hočeš pravi španski tapas, predvsem ne kompliciraj.
Pa obilo zabave!
Sonja