Klub iskalcev zaposlitve invel

Zanima me samo nekaj. Na Zavodu me želijo vključiti v Klub iskalcev zaposlitve, ki ga organizira podjetje Invel. Zanima me, ali imate kakšne novejše izkušnje s tem programom. Jaz si ne morem predstavljati, kako bom lahko iskala zaoposlitev, kjer je v skupini več ljudi, delimo si računalnike (vsaj mislim, da bo tako). Doma bi lahko delala bolje, saj imam internet in vse potrebno. SEem magister biologije in za moje področje res ni veliko možnosti za zaposlitev. Prosim za vsako informacijo, ker sem nres obupana. Službo iščem že štiri leta.

biolog

17. maj 2010 10:45

sama sem že bila na tem tečaju... in ni slaba zadeva, tam smo se naučili kako se pišejo prošnje, kako se vedeš na razgovoru...itd. imaš na voljo očitno računalnik, po vaših informacijah, pa sprotne razpise za prosta delovna mesta, giblješ se v krogu različnih ljudi seveda z različnimi izkušnjami ampak vsi boste imeli eno skupno težavo....vsi ste brez služb. sama sem spoznala veliko ljudi s katerimi sem še danes v stiku, tako da jaz nimam slabih izkušenj, prej pozitivne kot negativne, držim se namreč načela da je vse za nekaj dobro pa tudi to bo.... to je samo nekaj stvari ki se jih spomnem jaz, lahko da se je to vse spremenilo, nevem! upam pa da si najdete kako primerno delo, pa upam da vam bo zadeva všeč..... lep pozdrav

17. maj 2010 11:47

Na nekem takem tečaju sem bila pred petimi (šestimi?) leti, ga pa je organiziralo neko drugo podjetje. Mislim, da itak nimaš možnosti odklonit, če te zavod pošlje tja. Jaz sem pač vzela to kot nujno zlo, ker mi niso povedali nič novega. Računalniki so bili trije, nas pa več kot dvajset. Naučili naj bi te sestaviti CV in prošnjo za zaposlitev, pa kako se daje ponudbe za delovna mesta in ne le odgovore na objavljena prosta delaovna mesta, pa kje se objavljajo, uporabo interneta na splošno, in tako naprej. Meni je bilo malo smešno, ker sem takoj ugotovila, da prodajajo ideje iz knjige 'What color is your parachute?' (mislim, da je prevedena v Slovenščino kot 'Kakšne barve je tvoje padalo?'), ki je seveda napisana za ameriškega iskalca zaposlitve. Tudi to, da sem se družila s 'sotrpini' mi ravno ni pomagalo, ker nisem tip za skupine za samopomoč, je pa res, da sem se vsaj malo socializirala in šla od doma. Še najbolj pa se mi je zamerila vodja izobraževanja (in lastnica podjetja), ki se je do nas obnašala precej agresivno in poniževalno, kot da smo skupina polpismenih bebijev, ki ne dobi službe zaradi lastne lenobe in neznanja. No, pa sem se 'spucala'. Če že 4 leta iščeš službo, predvidevam, da ti tam ne bodo povedali veliko novega, škodilo pa tudi ne bo. Pa srečno! Maja75

17. maj 2010 13:57

Draga moja biologinja, V bistvu te zelo štekam. Sem bila tudi sama v poziciji, ko so mi razložili, da "imam previsoko izobrazbo"...in pač nisem dobila tistega, kar sem želela. In tudi verjamem, da se človeku totalno fržmaga, če je toliko let hodil v šolo, zna ogromno, pa se zdi, kot da nihče nima interesa za tisto, kar ta človek zna. To je hudič za samopodobo. Ampak stvar je takale - so trenutki, ko je treba narediti nek prestop, oziroma, je treba iti še korak nazaj, čeprav se zdi, da se ne da več stopiti koraka nazaj in da je pot polna nekih ponižanj, ki jih ti vidiš, ostali se pa delajo, da jih ne vidijo. Ker, če si že štiri leta brez ustrezne zaposlitve, potem je bridka resnica, pa naj ti bo še tako neljuba in se ne sliši prav dobro - nečesa ne delaš prav. Oziroma, morda ti misliš, da delaš by-the-book, pa okolica tega tako ne doživlja. In morda se res vsa okolica moti, ampak v situaciji, ko moraš ti prepričati okolico, ima okolica, hočeš-nočeš prav, tudi takrat, kadar se moti. In dokler ne veš, česa ne delaš prav, ne moreš tega popraviti. In v samoti svojega stanovanja in svojega kompjuterja tega nikoli ne boš ugotovila. Ljudje smo socialna bitja in se moramo družiti, pa magari ne vedno s socialno skupino, ki bi jo sami izbirali in izbrali. Če boš šla na ta tečaj za boljšo prezenco same sebe s pristopom v stilu: pa kaj naj jaz tam počnem, imam kompjutor doma, prošnjo znam napisati....kaj počnem tule s temi nezaposlenimi in nezaposljivimi srednješolci, pa saj se že iz aviona vidi, da smo različni....., s takim pristopom boš, draga moja še zelo dolgo časa brez zaposlitve, kaj šele brez zaposlitve, ki te bo veselila in izpolnjevala. Je pač bolje, če se gre na ta tečaj s pesmijo na ustih. Ker, kot vidim, alternativnega predloga itak ni, mar ne? Če gre človek v nekaj s pesmijo na ustih, gre vse skupaj lažje. Morda bo pa predavatelj okej. Morda bo pa kaj povedal in ga boš slišala - če ga boš hotela slišati? Morda bo pa med vrsticami kak namig, ki se ti poskuša dopovedati, pa ga ti preskakuješ? Morda bo pa kak namig za nekaj, kjer se delo biologa tudi potrebuje, pa magari ni čisto tisto, kar bi si želela? Morda bo pa kak namig za to, kako se sestavlja list možnih zaposlitev in kako se dobijo infoti za to, pa kako se delajo predstavitve same sebe, pa take stvari... Morda bo pa namig za to, kako se najdejo kakšne sorodne kemije in lahko skupaj naredite kakšno nevladno organizacijo, se prijavljate na razpise, si tako naredite samozaposlitev? Hočem reči, kaj pa lahko izgubiš? Nič. Kaj lahko dobiš? Najmanj nova spoznanja in če boš pametna, jih boš v nadaljevanju življenja tudi uporabljala. Vso srečo. Vendelina jr.

17. maj 2010 14:14

Vso srečo ti želim tudi jaz, vse ostalo pa je Vendelina jr. zelo lepo napisala. Lp Talija

18. maj 2010 11:57

Vendelina....BRAVO !!!! TOLE JE SUPER NAPISANO

19. maj 2010 14:23

S temi tečaji samo zapravljajo denar, ki bi ga lahko porabili za bolj koristne zadeve. imam slabe izkušnje s tem in nisem tam izvedela nič novega. Z nami so ravnali kot z nekimi prvošolčki in kot da smo nepismeni. Mogoče so ti klubi primerni bolj za tiste brez izobrazbe. Lakica