V veliki stiski sem

Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo le, če se s tem strinja otrokova mati. Če se na strinja, lahko tisti, ki hoče priznati očetovstvo, vloži tožbo na sodišču, a le v roku enega leta po prejemu obvestila, da se mati ne strinja, ter najkasneje v petih letih po rojstvu otroka. čokobananca

Lisa je napisal/a:

... Večina očetov, ki "nalašč" zahteva stike z otrokom da bi nagajali materi, se jih tako ali tako kmalu naveliča če jim mati ne nasprotuje. Vse skupaj jim je v veselje le dokler se mamica boji.Na mestu tvoje prijateljice bi rekla samo - "v redu, priznaj otroka, plačeval boš preživnino in imel starosti primerne stike z njim. Predvsem pa spokaj izpred mojih vrat in se vrni s primernim odnosom in kulturnim obnašanjem."Lisa

 

S temle se še najbolj strinjam.

 

Nasja

Tudi jaz!

Ni kaj dosti modrovati. Tudi jaz nisem nikoli spoznala svojega očeta in mi pri mami ni nič manjkalo. Sem pa imela drugo "pamet"? Mislila sem tako, če oče noče mene, zakaj bi jaz po sili hotela njega? Končno je on mene naredi in ne obratno. Pa je tudi mamo zapustil v času, ko je bilo za splav že prepozno.  Pa mi nič ni manjkalo in sem zrasla v odgovornega človeka tudi brez očeta.

Mislim, da ene pretiravate to z obema starišema. Dostikrat je boljše, če očeta ni.

Sicer pa vsak sam ve, kakšna je situacija, kaj, kako in zakaj.....!

Kyara

Nasja je napisal/a:

Lisa je napisal/a: ... Večina očetov, ki "nalašč" zahteva stike z otrokom da bi nagajali materi, se jih tako ali tako kmalu naveliča če jim mati ne nasprotuje. Vse skupaj jim je v veselje le dokler se mamica boji.Na mestu tvoje prijateljice bi rekla samo - "v redu, priznaj otroka, plačeval boš preživnino in imel starosti primerne stike z njim. Predvsem pa spokaj izpred mojih vrat in se vrni s primernim odnosom in kulturnim obnašanjem."Lisa   S temle se še najbolj strinjam.   Nasja

Tu di jaz se strinjam s tem, le da je treba upoštevati, da je komaj dva meseca nazaj dorila in je še v zelo občutljivem stanju. ni vedno vse tako lahko kot zgleda. kaj pa tvoja družina? Mogoče bi ti starša lahko stala ob strani, da bi bila en čas pri njiju, pa bi ti tako pomagala. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

Res je,da ima otrok pravico do obeh roditeljev.A nekdo,ki ne misli skrbeti za otroka,niti ne bi prihajal k njemu. In ne razumem,kako da ga spušča dekle v stanovanje.Verjetno sta tukaj res dve zgodbi. Majdina

Jaz bi iz mnogih zgodb, svojih lastnih ali tistih, ki jih poznam iz bliznje okolice (ne bi jih razpletala, ker je Slovenija tako majhna, ampak verjemite mi, spanske nadaljevanke se pred njimi skrijejo), opozorila, da otroci zrasejo in hitro zacnejo postavljat vprasanja, na katere je tezko najti odgovor; pridejo v puberteto in se spuntajo; srecujejo svoje polbrate in polsestre v hudo zanimivih konstelacijah (glej tudi Westermarckov efekt). Zato morajo biti odlocitve pametne, premisljene in tempirane na dolgi rok, z zavedanjem, da je ni odlocitve, ki bi imela samo slabe ali samo dobre posledice. Ti pa priporocam, da si trikrat preberes vse, kar je napisala Frina, in si sprintas in nekam obesis in obcasno beres, da ne bos pozabila. lp, proxima

Vse preberi, milijonkrat razmisli, upoštevaj pa tudi to, da ti je v tem obdobju dovoljeno več, kot ti bo kasneje. Mislim, da je poporodna depresija ena velika olajševalna okoliščina. In če ti je RES nevzdržno, streljaj z vsemi topovi. Sicer je vse to igra "jadna ja" in skupinsko jambranje. Sem danes nakako realistično razpoložena in moram spet privleči na plano moj čuveni stavek, da je imeti otroke velikokrat en velik egoizem.. japaja

Menim, da bi morala na CSD, povedat tvoje težave, oni pa bi organizirali pogovor med vaju. Tako bi se dogovorili kako in kaj, tebe ne bi ustrahoval, CSD pa bi mu povedal, katere so dolžnosti in pravice. Po mojem mu moraš dati šanso kot očetu, če se je zdaj vrnil, očitno čuti neko odgovornost do otroka. tipica5

Osebek, ki ni napisan kot oče, nima NOBENIH pravic in obveznosti.

Ko berem komentarje, ki so skoraj brez izjeme na očetovi strani, razumem stisko žensk, ki so žrtev nasilja. Ker so mislile, da morajo potrpeti, ker so jih prepričali, da mora otrok imeti očeta, pa kakršenkoli je že, samo, da je, do tega, da se najprej ukvarjajo z njeno krivdo v vsej stvari.

V tej zgodbi gre za tipično psihično nasilje nad mlado mamo.

F r i n a

No, to je pa malo ostro - še posebej ker poznamo samo eno stran zgodbe. Ta trenutek vemo samo to, da je nek tip zapustil nosečo punco, ki je potem sama rodila in ima sedaj par mesecev starega dojenčka. Vemo da smatra da je otrok samo njen in noče da bi oče imel kakršen koli stik z njim. Po pisanju vemo, da je rekel da za otroka ne bo skrbel, po drugi strani pa hoče biti priznan kot njegov oče (precejšnje neskladje) in imeti stike z njim. Pri tem je pretirano vsiljiv in ji celo grozi s prisilnimi testiranji. Mamica je zato v neopravičljivem stresu in rabi nasvet. Kot ženska in mati se lahko postavim v njeno kožo in sem lahko prekleto besna in užaljena, da nek p**** pusti nosećo žensko samo v zares težkem obdobju in da si potem drzne še avtoritativno nastopati in iskati svoje pravice na njenem domu. Po drugi strani sem pa sita tudi mater, ki izkoriščajo otroke za maščevanja očetom ("če mene ne maraš, tudi otroka ne boš videl, razen preko mojega trupla") Otrok je človek, oseba. Tako kot mama in oče, ima tudi on svoje pravice. Prej ko se starša tega zavesta in sprejmeta to kot aksiom, bolje je to za otroka. Lisa