Odmrla mišica na nogi

Pozdravljeni. Prosila bi za kakšno mnenje ali nasvet, mogoče izkušnjo. Veliko sem že brskala po internetu in forumih, ampak nič kaj pametnega našla. Seveda se bo treba obrniti tudi na stroko.

Ženski v svojih poznih 50. letih se je kak mesec nazaj na spodnjem delu noge ("bodl" po domače) na notranji strani pojavila temna lisa. Ni srbelo ali bolelo, le lisa se je povečevala. Osebni zdravnik je predpisal mazilo, ki pa ni pomagalo. Zato je sledil ponoven obisk zdravnika, saj je na tistem mestu začela nastajati še luknja, ki pa je tokrat dejal, da je gospe odmrla mišica (!). Ni nič razložil ali komentiral, samo hladno posredoval to informacijo in žensko odpravil.

Naj omenim, da je oseba strastna kadilka z visokim pritiskom, še v službi v sedečem položaju 8 ur (zelo zatečene noge - nobene tablete ne pomagajo) in tudi s prekomerno težo. Zaveda se, da bi mogla nujno spremeniti življenjski stil, vendar od teorije do prakse je včasih težak korak.

Ker je osebni zdravnik nekako indiferenten, me zanima, kako naprej? Zakaj sploh pride do propada mišice? Mislim se tudi sama malo angažirati v tej smeri, ker je ženska topogledno bolj ali manj prepuščena sama sebi.

Hvala in pozdrav

 

katka http://katka-lopatka.moj-album.com/album/5

14. jul 2009 8:57

Tega o "odmiranju mišice" ne znam in ne zmorem komentirati. Proxy? Meni se sicer pri takih reprodukcijah razgovorov vedno prižge tista rašomonska lučka, ki pravi, "halo, ni te bilo zraven, od tistih dveh, ki sta pa bila, bo pa vsak na svoj način povedal zgodbo".... Ampak to za tale del ni tako važno. Kar je za tale del važno je to, da si se ti, katka, pripravljena malo angažirati, ker pač meniš, da bi to gospo veljalo nekako potegniti iz brezna nezdravnih navad, kamor je gospa zabredla. Veš, bridka resnica je, da se nikogar ne da "prignati s palico v raj". Nikogar se ne da niti prositi niti prisiliti, da bi manj jedel, manj kadil, šel poiskati drugega zdravnika (konec koncev, v tej državi se v v treh korakih vsi poznamo in če bi bila huda sila, se vedno najde kakšna veza za en pregled, a ne?), če je bil prvi indiferenten, nikogar se ne da niti z maso dobrih zgodb in pripovedi o dobrih praksah prepričati, da pogleda vase in ne miži pred tistim, kar vidi (in naj tistega kar vidi, ne zakriva s cigaretami in hrano), nikogar se ne da od zunaj spraviti na drugačen način življenja. To izbere vsak sam in tudi vsak sam se odloči, če bo kaj spreminjal v svojem življenju ali pa bo opustil te poskuse in začel gniti pri živem telesu. Ker, ko se nekdo tako odtuji od svojega telesa, kot je tule opisano, se odtuji od sebe samega in njegova psiha se izgubi v blodnjaku, ki ga je sama ustvarila. In tole kliče po dolgi terapiji. Za katero pa se mora gospa sama odločiti. Ti si lahko prijateljica te gospe, ampak njena shrinkica pa nisi. Tudi je dialektika kvantitete in kvalitete v tem, kolikokrat nas nekdo izbere za "rame za plakanje". Enkrat, dvakrat je okej, ko pa to postane navada, smo pa že v fazi izkoriščanja. In včasih je bolje, če prijatelji zelo odkrito komu povedo, da se uničuje in da na eni točki niso več pripravljeni biti začasna bergla za nekoga, ki ima morda kak preblisk, da se bo poboljšal, potem pa to drži dva dni in potem spet vse po starem. Vendelina jr.

14. jul 2009 9:09

Moj odgovor si lahko ogledaš pod zasebnimi sporočili. vesnapavlin

14. jul 2009 9:22

Ja Vendelina...saj se tega zavedam, tudi ona. Je izobražena ženska, dela celo v sociali, ampak zase nekako nikoli ni znala poskrbeti, čeprav je za druge naredila ogromno dobrega. Saj običajno je tako, kajne? Se pri samem sebi največkrat hitro zatakne.

Tudi Vesni hvala za sporočilo, mogoče se pa še kdo oglasi iz zdravniške stroke, bolj za "rešitev" mišice, psiho je treba tako ali tako poštimat.

katka http://katka-lopatka.moj-album.com/album/5