Zajtrki

Zinka a to pomeni da si iz Slovenj Gradca. Menda je to najhladnejši slovenski kraj. Pa danes vas menda ne zebe, kajne. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

Jaz sem pa vedno mislila, da je slovenska Sibirija v Logatcu!? Dolores

SLOVENSKA SIBIRIJA JE BABNO POLJE ČISTO NA MEJI S HRVAŠKO - URADNO NAJHLADNEJŠI KRAJ V SLOVEIJI. AMPAK V TEM ČASU PA NAS NE ZEBE KLJUB TEMU DA JE ZJUTRAJ IN ZVEČER PRIJETNO SVEŽE. LP zinka

Za Babno polje sem že slišala. A imate res kak dan pozimi -29 stopinj ? burbonka

Ej Tinca, da nimava mogoče isti četrti vogal. Vse se ujema - kava, cigareti in zelenjavna pariška - brez heca. Moj otroški zajtrk pa je bela kava ( Divka + kneipp ) skuhana zvečer in zjutraj dodano vroče mleko - in noter nadrobljen kruh. Nebeško. Saj vem, da to jejo stare nončke ampak vendar je to naj zajtrk mojega otroštva. Jedla sem ga pa na široki okenski polici in gledala sosedovega Tončka, ki je petek in svetek nosil svetlo zelene hlače. Moj osovraženi zajtrk pa med na kruhu - še danes to le z težavo pojem. Da ne bo pomote. Med imam zelo rada - na žlico, v čaju ali pa zmešan z vodo kot napitek Lumpica

hehe, iz Slovenj Gradca sem pa jaz...ampak ne, danes nas pa ne zebe :) Hmmmm...eden izmd mojih priljubljenih zajtrkov pa so žganci (koruzni in ajdovi), z belo kavo ali pa z jogurtom...se mi pač pozna da sem korošica :))) LP Zala

Veno sem mislila da je Postojna najmrzlejša, ker je pač najvišje ležeče mesto v Sloveniji..... Žgance in močnik sem pa nekaj časa delala za večerjo in sem šla gor kot kvas. Žgance pa me je naučila kuhati mama, katero je naučila soseda - korošica. Lumpica

Najllepše in najboljše je bilo, ko smo šli za vikend k stari mami na Dolenjsko in smo imeli za zajtrk po starem kuhane koruzne žgance, precej zabeljene z ocvirki, zraven pa belo kavo. Zajel si pol žlicei žgancev in seveda kak ocvirk in šel v skodelico po pol žlice bele kave. Če zdaj pomislim, da bi ocvirke jedla v mleku, je malo čudno, ampak tistega božanskega okusa se spomnim še danes. Čokoladica

Iz otroštva se spominjam vročega mleka z nadrobljenim kruhom, da je žlica stala pokonci, to smo jedli samo pri stari mami. Doma je bilo mleka premalo, kupovali smo ga na bloke, ki so imeli datum. In če mi je uspelo razbiti stklenico na poti domov, tudi tega ni bilo. Pa mlekar, ki je zvonil po pokockanem klancu. Steklenice, eno še hranim, so zapirali z rumeno aluminjasto folijo. Če si potem obliznil pokrovček, si dobil sladko smetano, ki sem jo jedla zelo pozno. Ogaben pa je začetek dneva s prežganko, s tisto kumino, da se še dnes zježim.Potem smo v mraku odšli v vlažno jutro, obirat hmelj.Tudi obiranja hmelja nisem marala. Ne vem pa, zakaj stara mama prav v tem času ni imela domačega mleka. Še to, v otroštvu sem bila suha ko skorš, pa neješča. frina

haj! Ko pomislim na otroštvo, na tiste čudovitze sobotne in nedeljske zajtrke, ko smo ustali malo kasneje je v kuhinji že vrel olupljen krompir. Ko sta starša opravila v hlevu, t.j. okrog devetih so bili na mizi krompirjevi žganci z ocvirki. Zraven rahlo grenka bela kava ali pa najboljše: mi smo rekli koruzna župa oz. koruzni sok. To je kislo mleko zmešano z rahlo ohlajeno polento. to je tako dobro, da se mi zdaj, ko to tipkam prav cedijo sline. KO to zdaj včasih naredim za zajtrk moji družini ob kakšnem deževnem koncu tedna imajo to otroci prav radi (brez koruzne župe). Mož pa pravi: Spet tvoj fruštek, pa kaj sem spet zagrešil???? On je toliko časa, da z otroci popucamo skledo, nato pa v hladilnik po posebno in kruh. Nato pa kofeček.... MARINKA