Kako sprejemamo kritike

Ognjič, se popolnoma strinjams tabo, tudi mene je zbodel tisti "u" na koncu, evo zdele na pamet se ne spomnim več... Pisanje.. se mi zdi, da kadar je kakšna resna tema ali pa recept ali pa da hočeš nekomu nekaj resno povedati, potem se izražaš bolj pravopisno pravilno, ko pa je tema frfotava, se lahko tudi z besedami malo bolj frfota.. Jaz sem imela strašne težave (dolgo tega) z otroki in pri otrocih in tisto polovično vikanje me je venomer čakalo v zasedi, hvalabogu sem imela prijateljico, ki me je opominjala in zdaj je vse OK. Res je tudi, da včasih na tehle forumih na hitro kaj napišeš (medtem ko recimo čakaš da voda za kavo zavre) ali se zatipkaš (meni recimo ne dela ravno dobro tipka za veliko začetnico) ampak v primerjavi z drugimi mediji, tudi časopisi in lokalnimi teveji, kapo dol pred kulinariko! Sicer pa nisem imela v mislih zgolj take kritike.. Se mi zdi, da je zelo važno, koliko je kritizirani star in kaj hočeš ti s kritiko doseč. Nekateri radi kritizirajo, da zameglijo sliko, drugi kritizirajo dobronamerno a nerodno, tretji kritizirajo konstruktivno. Še najmanj primerna se mi pa zdi užaljenost zaradi kritike. No, toliko na hitro, sicer bi me pa tudi zanimalo, kdaj je dobronamerna laž še dopustna in kje je, če je, tista tenka meja med obzirnostjo in resnico... V glavnem se mi zdi, da dandanašnji manjka dobra mera tenkočutnosti, ampak za to moraš pa najprej sebe temeljito poznati. japaja

... pa dobiš cel kup čestitk Vse najbolše za rojstni dan, Veliko sreče na nadalnji življenski poti in podobno. Saj je res, da šteje namen, ampak ... no ja ...

Atina

Popolnoma se strinjam z vami, ki zagovarjate vsaj dokaj normalno pisavo. Me kar zvija v trebuhu in vsepovsod, ko poslušam pogovore - na cesti, v avtobusu, na postaji, po GSM-ju...

 

P.S. Pred kratkim sem dobila v nabiralnik belo obvestilo o prispeli pošiljki. Na drugi strani je pisalo: iz... CELA. Ni mi bilo jasno, kaj kdo in zakaj, potem sem le pogruntala, da je verjetno iz Celja. Nisem šla takoj na pošto..., glej ga zlomka bila je bančna kartica. Ker pa nisem pravočasno prišla, so jo poslali na banko.

 

Pozdravček!

 

Kritiko, ki je konstruktivna in dobronamerna z veseljem sprejmem, še posebej če pride od tistih, ki so mi tudi sicer pri srcu in vem, da mi želijo le dobro.

Kritika, ki je negativna, ki je zgolj nestrinjanje z mano in je po vrhu vsega podcenjujoča, me pa ne gane. Predvsem si mislim le slabo o ljudeh, ki kar tako govorijo nekaj naokrog, ne da bi pomislili, kaj bodo (če sploh kaj hočejo) doseči s komentarji (kritiko).

Kritika je v bistvu razlika med dejanskim stanjem in tistim, kar si želimo ali pričakujemo. S kritiziranjem drugih torej ne dosežemo ničesar, ker mi drugih ne moremo spremenit. Seveda je drugače, če nas prosijo za nasvet. V tem primeru je nasvet ala: "Ja tale oblekca ti ne paše kot tista modra, ki si jo imela oblečeno v četrtek." dosti bolje kot: Grozno izgledaš!

Prav tako ne sprejemam nasvetov medijskih "zvezd", ki solijo pamet drugim, sami pa ne znajo pomesti pred svojim pragom.

Na srečo sem dovolj stara, oz. sem ugotovila relativno zgodaj, da moram čisto vse (s tem mislim res vse) narediti sama zase in moja 2 fanta in punco, ki se je priženila k naši mali družini.

Nikoli se ne spravim delat (boh ne daj kupit!!!) kaj za to, da bom druge impresionirala in s tem pričakovala pozitivno kritiko.

Sem tudi prepričanja, da bi moral imeti vsakdo nekoga, ki te, ko je potrebno, ljubeznivo prime za ramena, malo potrese in postavi nazaj na tla ali pravo pot. Če ti ljudje samo laskajo, lahko od same nadutosti kaj kmalu postaneš kakšen Michael Jackson.

Moj mož na vprašanje: "Kako izgleda moja tazadna v teh hlačah?" odgovori: "Pod nujno moram v BauMax".

 

 

Vanja

Moj mož na vprašanje: "Kako izgleda moja tazadna v teh hlačah?" odgovori: "Pod nujno moram v BauMax". [pika] Vanja Diplomatsko korenckova

Nisem vsega brala, pa vseeno odgovorim. Kritik osebno ne delim kar povprek. če komu dam kako kritiko, je to premišljeno in dobronamerno, da naredi kaj v tej smeri, da bi stvar odpravil, izboljšal,... Ponavadi so to ljudje , ki so mi blizu in lahko dam kritiko. Tudi drugače sem precej odkritosrčna in povem kar mislim, ter nimam dlake na jeziku, zato se razumem z tistimi, ki tudi meni povejo odkrito kaj mislijo. Vse je stvar dogovora, prilagajanja,... Kritiko sprejmem z malo grenkim priokusom, ampak vedno razmislim, če ima morda ta oseba, ki mi je podala kritiko prav. V glavnem razmislim o vsem skupaj in se pol odločim kako in kaj. No sej mislim, da nihče ni prav srečen, če se ga kritizira, ma če ti pravi prijatelj nekaj reče, da ni ok, pol vseeno malo razmisliš, če se morda ti ne motiš, ali ne? Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

Kritiko sprejmem precej lažje kot pohvalo, a sem zato čudna? Ko me pohvalijo, mi je nerodno, kar ne vem, kaj bi sama s seboj. Ko pa me nekdo kritizira, se takoj pržge alarm, ki najprej skuša ugotoviti, za kakšno kritiko gre, nato pa gre vse v smeri tega, kaj in kako bi morala v določenem trenutku ravnati oziroma ukrepati, da bi bile zadeve boljše izpeljane. Ko pa je kritika neupravičena, se postavim zase, to pa. Govorim o kritiziranju na splošno, ne samo o pisariji, sama se moram že precej potruditi, da nekaj bolj po domače napišem, zatipkam se pa večkrat, presledki včasih niso na pravih mestih... Loni Makaroni

Loni je napisal/a:

Kritiko sprejmem precej lažje kot pohvalo, a sem zato čudna? Ko me pohvalijo, mi je nerodno, kar ne vem, kaj bi sama s seboj. Loni Makaroni

 

To je pravzaprav težava veliko ljudi! Sama sem imela iste težave in sem se morala naučiti kako pohvalo sprejeti. Zdaj odgovorim: Oh, hvala ker si opazil. O, hvala, ker ti je všeč! še posebej na tiste, Ti pa zelo lepo izgledaš! (you look very nice today!) Oh, hvala, tudi počutim se dobro.

 

Je kar trajalo nekaj časa, preden sem se naučila avtomatskega odgovora na to. Mislim pa, da smo (bili??) Evropejci dosti bolj skopi z lepimi komplimenti kot Američani. Meni se nikoli ni zgodilo, da bi me kdo na starem kontinentu kar tako vprašal, kakšen parfum imam, ker tako lepo dišim. Tele male malenkosti lahko naredijo čisto navaden dan nekaj posebnega. Vem da se tudi v Evropi spreminja in globalna kriza bo pripomogla k temu, da bodo vsaj trgovci bolj prijazni. Kdo bo pa kaj kupil od jeznih in nevljudnih zaposlenih. Jaz že ne!

 

Meni pa največje težave v zadnejm času delajo vejice, ker se jih v angleščini zelo skopo uporablja in sem pravilo nekako prelila v slovenščino. Sicer pa toliko, kot pišem po forumih na KulSlo že več kot 20 let nisem pisarila.

 

Vanja

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

Meni se nikoli ni zgodilo, da bi me kdo na starem kontinentu kar tako vprašal, kakšen parfum imam, ker tako lepo dišim. Tele male malenkosti lahko naredijo čisto navaden dan nekaj posebnega. Meni pa največje težave v zadnejm času delajo vejice, ker se jih v angleščini zelo skopo uporablja in sem pravilo nekako prelila v slovenščino. Sicer pa toliko, kot pišem po forumih na KulSlo že več kot 20 let nisem pisarila.   Vanja

Jaz bi te vprašala, kakšen parfum imaš (če bi mi lepo dišal), zagotovo bi te vprašala..., čeprav moram povedat, da me je precej vprašanih prav debelo pogledalo. Pa kaj, jaz sem pa le zvedela, katera vodka tako lepo diši! Kar se vejic tiče: nikar se ne sekiraj, ti le piši, če kdo ne bo razumel, bo že vprašal. Ognjič

Tale naša mladina in njihovo pisanje... Mi uleti npr. sms z besedilom: ma js b zj........ enostavno napišem sms nazaj: še slovenski prevod, prosim! Kje so tisti časi, ko so ti že v OŠ v glavo zabili kako se pravilno piše življenje in ne bi, ne vem. Kdor tega ni obvladal, ni imel šans za pozitivno. klavdija