Ajdova pizza

V restavraciji na Ajdovščini v Ljubljani so v začetku 80-ih let (in verjetno tudi prej) prodajali čudovito ajdovo pizzo. Ajdovo testo je bilo obloženo s čisto majhnimi koščki mesa v omaki in mislim, da je bila potresena s sirom. Bila je brez paradižnikove omake. 89-ga sem jo nazadnje jedla in bila grozno razočarana, ker so namesto mesa uporabljali doručak ali podobno meso. Z malo pomoči se jo bom spravila narediti. Hvala...

Vanja

13. jan 2009 6:32

Hej, pred časom sem tudi jaz poskušala takole, .... Upam, da tebi uspe. natanko taka je bila, kot si jo opisala. Žal je že dooooooooolgo ni več.

No, upaje umre zadnje. Upajva torej.

13. jan 2009 7:43

13. jan 2009 12:32

Ta pizza je bila res vredna greha. Sama sem jo večkrat poskušala narediti doma, pa se je vedno zataknilo pri mesni omakci. Okus nikakor ni bil pravi. Če ima katera kak svoj recept za to ali tej podobno pizzo, bom tudi jaz zelo hvaležna.

lp

13. jan 2009 15:19

Testi bi znala narediti, zatakne se pri omaki. A se spomnite, če je imela kaj sita ali ne? Že par dni razmišljam o tem pa se ne morem spomniti?

13. jan 2009 16:59

Po moje je bila kot ena teletina v omaki, v kateri je bilo pač kaj čebule, pa morda malo moke....Skratka, popečeni koščki mesa, pa čebula, kot bi za golaž pripravljali, pa potem ne bi dodali paradižnika in paprike. Vsaj tako omako imam v spominu, pa sestra in svak tudi. Se že lep čas pripravljam, da bi poskusila narediti približek. Aha, povrh je bil seveda sir. In, ko je prišla pica na mizo (na pult, če se ne motim, pravzaprav), je še kar malo brbotala ona omakica. Začimbe so tudi bile, če že ne bazilika ali origano, potem bi jaz dodala malo provansalskih zeliišč.

Joj, se bom menda kar ta vikend lotila poskusa. Se mi zdi, da ne edina.

13. jan 2009 17:23

Rimljanka, veš, da jo bom poskusila kar danes narediti. Mislim, da bo moj dragi dol padel! Tja sva hodila na pizzo še preden sva bila poročena. In seveda, na pult je prišla še z brbotajočo omako. Poleg tega bom naredila še naš naj ajdov kruh in objavila recept. Vsaj ena od dveh stvari mi bo uspela

Vanja

14. jan 2009 0:02

Kot rečeno, sem jo naredila za večerjo in v moji knjigi je bil okus 100% uspeh. Omako sem naredila tako, da sem na rahlo prepražila malo čebule, zalila z vodo, posolila in počakala, da je voda izparela. Potem sem dodala meso in ko se je rahlo obarvalo sem dodala malo moke, žličko paradižnikove mezge, ščep majarona in čisto malo jušne kocke z okusom po gobah (neka Italijanska zadeva). To sem kuhala, da je postalo meso mehko.

Testo sem maredila is 200 g bele in 50 g ajdove moke.

Prva napaka je bila ta, da sem imela preveč testa za moj pekač. Drugič, mislim da bom najprej napol spekla testo in šele potem dodala meso in sir. Bom objavila recept, ko mi bo uspelo 100%, to je izgled ter pravo razmerje testa in omake. Drugače pa mislim, da smo na pravi poti.

Vanja

14. jan 2009 6:46

No, fino...... bo treba špoisnemati, si mi res lušte zbudila.

14. jan 2009 14:16

Vanja, tudi jaz bom poizkusila naredit po tvojem receptu, pa da vidimo. Bom pa, kot praviš, najprej na pol spekla testo, potem pa naprej. Mam take lušte, moj bo pa itak dol padu. Joj, kje so tisti časi s pizzerijo Ajda?

Julija

Vanja, kakšno meso si uporabila?

14. jan 2009 14:47

Julya, po rimljankinem nasvetu sem uporabila teletino. Pekla sem kar v keramičnem pekaču za pite, s premerom dna 20 cm.

Vanja