Dajmo rečt kakšno o prazničnem pecivu

gogad je napisal/a:

Hvala za nasvete ,kot veste je bilo testo trdo kot kamen ,se je zmehčalo .Polomija na celi črti,ko sem pekla piškote,je kar vrelo po vrhu.So izgubili vso obliko ,pa mastni ,se je kar svaljkalo po ustih.Vse sem delala po receptu,sedaj imam na sumu,maslo.Kupila sem ga v Lidlu.Do sedaj spečeni piškoti so vsi dobri ,delani pa z margarino Zvezdo ali Ramo.Prosim za nasvet,preden ga spet kam vtaknem.Me je kar potrlo ,sem izgubila voljo do peke. lp goga

Gogič, ni frke, to se tudi v ta boljših familijah zgodi.... O margarini ti ne znam povedati skoraj ničesar - razen tega, da z ramo namažem kakšen model - ker je za testo ne uporabljam. Ker sem po naravi lena (ne da se mi mesiti blazno dolgo časa) in ker je lenoba podlaga za kreativnost, sem z empirijo prišla do naslednjega: kjerkoli in kadarkoli je v receptu kakšno maslo in ga je treba potem nekaj gnesti in svaljakti in ne vem še kako na silo združevati z moko in jajci ...... jaz preprosto raztopim maslo in potem v to vmešavam moko in tisto, kar je še potrebno (tudi nekaj kolegic je že pisalo o podobnem) in od takrat naprej se ni še čissto nič sfižilo. Ne krhko testo, ne piškotno. Aja, če hočeš imeti hrustljave piškote, delaj samo z maslom. Če hočeš zelo mehke piškote, namesto masla daj enako maso sladke smetane. Če pa hočeš nekje vmes, potem malo kombiniraj maslo in smetano. Message je pa naslednji - zmehčaj in spravi sestavine v mehko in tekoče stanje in potem iz tega nazaj toliko čas kombiniraj in gneti, da boš dobila eno kvaliteto žogo iz testa. Takega testa tudi zanič protfan ne bo mogel do konca uničiti... Vendelina jr.

visim na kulinariki v pečici se mi je pa sirov zavitek zažgal. Spekla sem janeževe kapice, pa saj ne vem kakšne morajo biti. Brala sem da imajo eno belo kapco, samo pri meni ni te bele kapce. So pa kar mehki. Ali bi jih mogoče morala namazati oziroma prevleči s kakšno belo glazuro. Šporhet me kliče. LP radohova14

Vendelina jr., to topljenje masla pa ne gre glih vkup z načelom, da je treba za krhko testo pognest maslo/margarino in moko čim bolj na hitro, pa čimbolj s hladnimi rokami... da se iz moke ne začne izločat lepek? Ne rečem da se ne obnese, me pa vseeno zanima... Irena

piškotek je napisal/a:

Vendelina jr., to topljenje masla pa ne gre glih vkup z načelom, da je treba za krhko testo pognest maslo/margarino in moko čim bolj na hitro, pa čimbolj s hladnimi rokami... da se iz moke ne začne izločat lepek? Ne rečem da se ne obnese, me pa vseeno zanima...Irena

 

Tudi moje izkušnje so zadnje čase takšne, da kar nekaj piškotov zamesim tako, da delam z zmehčanim maslom. Zgnetem ga v moko, ko ima sobno temepraturo, in še ena peka se ni sfižila. Navsezadnje, tudi ko na hitro mesimo, s hladnmimi rokami, ki jih občasno še damo pod curek hladne vode, da so bolj hladne,  se maslo med gnetenjem vendarle segreje in posledično zmehča, saj ga drugače ne bi mogli popolnoma vgnesti z moko.

Nekaj sem delala tudi na klasičen način, torej maslo na moko naravnost iz hladilnika, pa potem med valjanjem testa ni bilo nikakršne razlike.

 

ene piškote sem naredila tako, da sem zmehčano maslo stepala z mešalnikom in potem dodajala ostale sestavine, samo na koncu še malo pognetla z rokami (menda zaradi slabe vesti, kaj vem?), pa so bili piškoti lepo prhki, kar topili so se v ustih.

 

In tudi v številnih revijah, knjižicah in na netu vidim vse več receptov, pri katerih se navodila za peko piškotov začnejo tako, da "...zmehčano maslo stepajte ....".

 

Nisem profesionalec, da bi karkoli razlagala, moje amaterske izkušnje pa so, kot sem zapisala.

Je delo veliko lažje z zmehčanim maslom.

 

Mamamia

mamamia

Piškotek, mislim, da je tist napotek o hitrem mešanju sestavin z veliko masla/margarine, še iz časov pred hladilniki. Če vzameš maslo/margarino sobne temperature, enega toplega poletnega dni, dobiš eno pocasto brozgo, da ni za nikamor. Jaz sicer maščobo ne stopim, vendar je najprej z rokami pregnetem/segrejem, umesim in dam v hladilnik počivat. Tisto, o izločanju lepka iz moke prvič slišim.

ežoj

jaz pa mislim da napotki niso ravno se iz casov Franca Jozefa, ampak da gre predvsem za "napako v prevodih". Ce delas krhko testo brez sladkorja, kot za ameriske pite, ali pa njihove zemljice (biscuits) je zelo pomembno da testa ne gnetes prevec. Tam morajo ostati koscki mascobe se celi. Ce naredis pravilno dobis testo, ki je skoraj tako kot listnato, sicer pa en trd kroznik. Pri testu za piskote je pa dodano veliko sladkorja, ki preprecuje tvorbo glutena in se ga zato lahko krepko pregnete. LP, R.

Jaz pa za krhko testo mrzlo maslo najprej povaljam v moki (da se ne prijemlje rok), narežem na koščke, in ga z moko in poljubnimi dodatki na hitro zavrtim v multipraktiku. Nastanejo nekakšne testene drobtine, ki jih z rokami stisnem skupaj, zavijem v folijo in dam počivat na hladno. Vse skupaj, s pomivanjem multipraktika vred ne vzame več kot pet minut.

nola

rebecca je napisal/a:

jaz pa mislim da napotki niso ravno se iz casov Franca Jozefa, ampak da gre predvsem za "napako v prevodih". Ce delas krhko testo brez sladkorja, kot za ameriske pite, ali pa njihove zemljice (biscuits) je zelo pomembno da testa ne gnetes prevec. Tam morajo ostati koscki mascobe se celi. Ce naredis pravilno dobis testo, ki je skoraj tako kot listnato, sicer pa en trd kroznik. Pri testu za piskote je pa dodano veliko sladkorja, ki preprecuje tvorbo glutena in se ga zato lahko krepko pregnete. LP, R.

Saj nisem pikolovski, tega pa ne razumem: a ni gluten sestavina moke, pa karkoli delaš ga je zmeraj enako.

ežoj

ej, nola, dodaj, prosim, še kakšen minut, vsaj za pomivanje multipraktika.

ežoj

piškotek je napisal/a:

Vendelina jr., to topljenje masla pa ne gre glih vkup z načelom, da je treba za krhko testo pognest maslo/margarino in moko čim bolj na hitro, pa čimbolj s hladnimi rokami... da se iz moke ne začne izločat lepek? Ne rečem da se ne obnese, me pa vseeno zanima... Irena

Veš kaj, jaz za to načelo nisem vedela..... Kar ne veš, te evidentno ne boli. Tudi me blazno skomina moka na koži in jaz tisto, kar je treba gnesti, gnetem z rokavicami (tako kot to počnejo profiji). Zmehčam maslo v kozici, malo teče malo je še trdo, to zamešam z moko in to mešam z leseno lopatico (toliko časa kot gre en štiklc na radiu) in za veliki finale še malo z rokami (jasno, orokavičenimi) v neko okroglo gmoto in to gre v hladilnik. In če se je medtem kaj škroba v kak drug format izločilo, bogpomagaj... In če je sadna pita, dam notri še cukr, pa tudi cimet sem pomotoma trosila, pa je dobro izpadlo. Če je pa kakšna slana verzija, sem tudi že kako začimbo dodala. In ta stvar se preverjeno dobro obnese tudi v slepem pečenju (tisto, ko daš po nekaj minutah v testo obtežbo, da zapečeš format sklede). Vendelina jr.