Prosim,bi lahko poklicali odgovornega?

No, tak picajzl pa glih nisem istoimenske jedi se razlikujejo od oštarije do oštarije, mesa praviloma nikoli ne naročam. In če gledam z domačega kota, moj tiramisu je zame še vedno tisti pravi najboljši, kar pa še ne pomeni, da je tisti originalni. Meni je pač dober. In basta...

Loni Makaroni

Kar pravi alibaba zna biti včasih sila zanimivo. Mi na primer z grilled fish mislimo ribo na žaru, na tajskem je pa to riba v tisti bambusovi košari pripravljena na pari. In so eni naši znanci naročili grilled fish in to dobili, zadevo seveda vrnili in vmes vehementno nadrli natakarja, on pa je seveda trdil, da je to grilled fish. In je tudi bila, a na njihov način. Sem tem našim v grupi to tudi povedala, pa nista hotela razumeti in je bil cel špetir. Umaknil se je natakar.

 

Kako torej ravnati, ko imata obe strani po svoje prav? Jaz spoštujem navade gostiteljev in v taki situaciji dam prav njim.

 

Mamamia

mamamia

Hm, niti ne vem, ce gre samo za poniznost oziroma pomanjkanje asertivnosti (dejstvo, da Slovenci za besedo asertivnost sploh nimamo ustreznega domacega priblizka, veliko pove o tem, da ta lastnost ni ravno domaca rastlinica na nasih zelnikih) - ko malo dodatno razmisljam o tem, sta s tem povezani vsaj se dve stvari. Prvic, imam precej visoko mejo tolerance do raznoraznih standardnih konfliktnih situacij, od "odnosa prodajalk" do "obnasanja dandanasnje mladine" (vendar mi tolerancni prag v hipu strmo pade takrat, ko naletim na agresivnost, manipulativnost in nespostovanje osebnega prostora) - skratka, moj odgovor na vecino takih stvari je precej jebivetrski "ne splaca se vznemirjat". Drugic, pogosto se drzim principa "minimalne vsote tezav" - vcasih resevanje majhnega zapleta za vsako ceno prinese vec nelagodja, kot pa ce ga enostavno prebolis in gres naprej (v mojem konkretnem primeru, kaj mi pomaga, ce hocem novo pizzo, ki jo bi jo nabrz sicer dobila, ce bi jo zahtevala - cakati jo bom morala dodatnih 20 minut, vmes bodo ostali clani mojega omizja ze pojedli, nakar bodo morali dodatno cakati mene, da bom pojedla se sama, skratka, na racun neke principielne odlocnosti bom povzrocila precej dodatnega nelagodja sebi in tudi vsem ostalim v svoji okolici). Hja, mogoce gre samo za izgovore - me prav zanima, do kam bo ta tema se pripeljala... lp, proxima

O.k. lahko mi rečete tudi, da sem nerazgledana, ampak jaz sem morala besedo "asertivnost " "pogooglat" in našla kar tale zanimiv link (za vse tiste, ki še mogoče niso slišali za to besedo...): http://www.cdk.si/soutripanje/st47/asertivnost. Drugače pa se nočem sekirat in si delat sivih las zaradi malenkosti (kot npr. gobice na pizzi, ki jih lahko odstraniš), res pa je, da sem pri marsičem pa "asertivna" (ha! Sem že osvojila tole novo besedo). Npr., ko ti šef (ki je nad tvojim šefom) reče, da pa določene zadeve nisi naredil v skladu z novodili... Meni osebno se zdi, da v tem primeru pa moraš biti asertiven in odločno pokazati svoj prav (v smislu: "Takole pa mi ne boste sr...i po glavi!") in mu zasuješ e-nabiralnik z vsemi navodili in okrožnicami, ki dokazujejo, da imaš prav. In tista najboljša jagoda na vrhu smetane je v tem primeru ta, ko te tale šef pokliče in reče: "Se opravičujem, bla-bla-bla-bla, ..." Marsikdaj pa si rečem: "Kaj češ, tale pa res nima pojma!" Na glas pa rečem: "S tem pa se ne strinjam." In še marsikakšne tako imenovane "mehke" variante uporabim, ampak vse do ene meje. In te "mehke" variante niso neka laž ali pa neodkritost, ki bi jo s tem izkazala do nekoga drugega, ampak so samo način, da se izogneš konfliktu, ki bi ga nekdo (ki je vstal z levo nogo) rad zanetil. Sporočilo je spremenil(a) silva dne 29. maj 2008 15:04:57

Ma, asertivnost je čisto okej (mislim, da bi Srbi temu rekli "otresito"). Vsekakor, proxima, you"re not lacking the assertivness.... Silva, po tvojih zapisih sodeč si ti ena zelo asertivna lady. Čeprav se da humorne note tudi iz ponesrečenih situacij potegniti. Spomnim se, ko enkrat v Pragi inismo mogli dopovedati tajskim natakarjem, koliko naj bo hrana začinjena (na jedilniku je bila stopnja označena s številom čilijev) in rezultat tega je bil, da sva dva dobila nekaj vražje pekočega in sva začela istočasno krliti z rokami, solze so tekle (jaz sem morala še mejkap popravljati, kolegu vsaj tega ni bilo treba) v potokih in cela družba se je začela krohotati. In stvar se je dogajala v enem praškem ultimativnem trefpunkt-der-szene in lastnike lokala je bilo iskreno sram....mi pa smo po začetnem čili incidentu preživeli super večer, ki ga nikakor nismo hoteli končati in potem smo ob pol štirih zjutraj pred "hlavnim divadlom" (divadlo=gledališče) prepevali slovenske ljudske (pred tem smo to isto počeli še v enem klubu, ker se nam je zdelo, da tista jazz pevka malo preveč potiho poje, pa smo ji hoteli pomagati, pa je revica zbežala z odra, eden je pa moral peti, saj razumete, pa smo nadaljevali tam, kjer je ona nehala....). Hočem reči, včasih se iz neužitne hrane, muhe v juhi in ne vem še česa lahko razvije kaj takega, česar se spominjaš celo življenje. Tudi mislim, da ne gre, da bi zdaj še v gostilni "svoje potrošniške pravice" trenirali. Konec koncev, če človek ne zna iti v gostilno in ne more dobiti z avtoriteto svojega dostojanstva doseči enega kolikor toliko korektnega tretmaja - potem mu tudi potrošniška asociacija ne more nič pomagati. Morda nekaj let terapije... Tudi hrana ni enoznačno definirana - smisel kuhinje je ravno v tem, da vsak kuhar doda neko svojo noto - tudi bolonjez omak je toliko, kot je kuharjev in potem se odloči, katera ti bolj sede in katera manj... Mislim pa - in ta misel je bila že na začetku lansirana - da se bo stvar spremenila takrat, ko se bomo tudi navadili kaj pohvaliti. In reči natakarju, da naj sproči komplimente kuharju. In ko bomo na vratih gostilne videli fotko kuharja, da bomo vedeli, kdo to je in kam so pohvale/kritike uperjene... Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 29. maj 2008 15:11:06

Vendelina jr. kaj ne uporabljaš maskaro waterproof?

Anamarija

No, se na nekaj sem se spomnila - glede treninga asertivnosti. V studentskih cajtih sem bila velika ljubiteljica Erica Berna (= psiholog, ki je oce transakcijske analize). Veliko vecino sem jasno od takrat pozabila, ampak tipcek je razlagal, da se ljudje v glavnem nahajamo v treh ego stanjih - v stanju otroka, odraslega in starša. Ego stanje Otrok se obnaša custveno, razigrano, hoče takojšnje ugodje, uporablja intuicijo, se pa ne kaj dosti zmeni za posledice svojega ravnanja. Ego stanje Odrasli preverja dejstva, obnaša se racionalno, zaveda se, da vzroku sledi posledica, custva pusca ob strani. Ego stanje Starš vzgaja, graja, se odloča na podlagi ustaljenih norm in predsodkov ("vedno smo tako delali"). Vsi ljudje neprestano prehajamo iz ene vloge v drugo in vsaka od teh vlog ima svoj pomemben del pri funkcioniranju - in to celo zivljenje (tudi cisto majhen otrok se lahko povsem racionalno odloci na podlagi svojih - sicer zaenkrat se skromnih - izkusenj, in tudi starejsi clovek se lahko razigrano obnasa in se prepusti intuiciji, leta ali dejanska izkusnja starsevstva ali odraslosti nimajo zveze s tem, govorimo o ego stanjih in ne o dejanskih osebah). (malo vec je napisano na primer na http://www.zdravje-plus.com/model_ego_stanj.htm) . No, k izboljsanju asertivnosti pomaga, ce se poskusamo v kriticnih situacijah obnasati z ego stanjem odraslega. Primer: sefovo grajo lahko sprejmemo iz ego stanja otroka ("nikoli ne naredim nicesar prav"), lahko iz stanja starša ("tale smrkavi bizgec mi ze ne bo solil pameti"), ce pa uporabimo ego stanje odraslega, je nas odgovor bodisi "imate prav, potrudil se bom, da se take stvari ne bodo vec dogajale" ali pa "nimate prav, moje delo je ustrezalo predpisanemu postopku in navodilom, ki sem jih dobil"; in ce je sef primerno zrelo osebnostno strukturiran, je postopek s tem zakljucen; ce imamo smolo s sefom, ki sam ne ve, kako bi se obnasal, je pa itak boljse razmisljati o drugi sluzbi. Isto velja v lokalu - ni treba nikogar ozmerjati, niti se ne zjokati, da nas nihce ne mara, preprosto povemo, kaj je bilo narobe, in ce naslednjic dozivimo podobno izkusnjo, si pac poiscemo drug lokal (ko bi bilo vsaj sluzbo tako lahko zamenjati kot ostarijo, hihi..:))) So pa te Bernove zadeve sila zanimive, moram malo pobrskat in spet kaj prebrat... lp, proxima

Uaau, saj sem čisto navdušena nad sabo - iz pasivke sem ratala asertivka, čeprav še vedno mislim, da malce preveč upoštevam druge. Bi morala dobiti še kako injekcijo egoizma, pa bi bilo.

Drugače pa, proxima, super napisano.

Loni Makaroni

Moje mnenje pa je, da v slovenskih gostilnah manjka en določen normativ, kako naj bo nekaj skuhano. nek nivo, pod katerega nobena gostilna ne sme. Ker pri nas lahko v eni gostilni ješ npr. božanske lignje ali morsko rižoto ali karkoli, drugod pa bodo iz istega materiala ustvarili samo povprečje; nekateri celo neužitno skrpucalo. Jezi me, da tudi višja cena pogosto ne zagotavlja boljše kvalitete. Zdi se mi, da se v drugih državah - Grčija, Francija, predvsem pa v Španiji gostinci držijo normativov: kjerkoli v Španiji ješ npr. gambere, povsod so dobri. Ali pa divji zajec v omaki -povsod približno enak okus. Pri nas pa... naročim gobovo juho, pa bi bilo vseeno, če bi naročila kozarec vode. V gostilni nekaj km stra pa tako dobra, da si prste poližeš. Cena pa enaka. Zato v Sloveniji hodim vedno v ene in iste, preizkušene gostilne, pa še te se večinoma sčasoma pokvarijo. rosie

Ravno danes sem imela takšno situacijo:v priznanem hotelu in restavraciji sem naročila bučke in melancane na žaru.Več kot polovica melancanov je bila surova,veliko,listov v moji solati je zgledalo kot da so od včeraj.Ker nisem bila tako lačna ,da bi potrebovala novo porcijo sem pojedla kar je pač bilo užitnega.Ko je natakar pobiral krožnike sem mu povedala,da naj na to opozori kuharja.Niso mi zaračunali zelenjave. Nisem pa še doživela,da bi natakar(zaradi slabe poslušnosti) svojemu sodelavcu vpričo nas-dve mizi za nami rekel da je šel že 6krat od naše mize pa še za jest nismo dobili.npr. prosili za mlačno vodo,dobili mrzlo;naročili jedilni list,dobili seznam malic... ATNES