Sin noče spat zvečer

akim, tako je, prav imas, nekateri otroci res potrebujejo manj spanja, prav tako odrasli, jaz bi spanje najraje preskocila [ce ne bi bila utrujena]. Tudi moja hcerka ni potrebovala toliko spanja kot njeni vrstniki. Tudi v vrtcu ni nikoli zaspala, pa so uporabljali vse mogoce metode in je potem vec sploh niso silili. Potem so ji vzgojiteljice dovolile, da je ta cas risala in listala knjige, kar obozuje. Mi je vzgojiteljica na govorilni uri rekla, da ni smisla, da bi jo sili spati, ker spanca ne potrebuje. Rekla je, da so taki otroci ponavadi nadpovprecno nadarjeni in da zmeraj potrebujejo delati nekaj kreativnega, da njihovi mozgani ne potrebujejo toliksne regeneracije kot drugi saj so vedno v teku. Moram pa povedati, da je hcerka res prednjacila pred vrstniki. Po enem letu je govorila tekoce, pravilno oblikovala stavke, ljudje niso mogli verjeti, so samo buljili. Plenic se je resila ko je bila stara komaj eno leto, ponoci sem ji dala se kaksno ,vendar je pri enem letu in pol niti ponoci vec ni uporabljala. Smo jo pa ze zgodaj navajali na kahlico. V prvem razredu je edina, ki bere in pise, ostali se sele sedaj ucijo. Uciteljica pravi, da je pri slovenscini odlicna in da se branja v devetletki ucijo sele v 2.razredu. V vrtcu se je pesmico naucila, ko jo je slisala dvakrat, trikrat. Prav tako v soli. Jaz sem lahko samo ponosna, kar zmeraj nastopa, igra glavne vloge. Je pa res, da sem se vedno veliko ukvarjala z njo. Zdaj je ze prava trmoglavka in je zunaj na svezem zraku, na igriscu se prevec. Potem pa zvecer noce v posteljo, ker zdaj more se to in ono. Pomembno pa je vztrajnost, ce mora spat mora spat.

Bolj kot kompliciraš in iz spanja delaš nekaj velepomembnega, težje bo. Ravnaj, kot da je to običajno opravilo, ne pusti se sprovocirat in z malo potrežljivosti bi moralo biti bolje. Ker ko otrok ugotovi, koliko je to pomembno, začne izrabljat možnosti, ki jih ima in preizkušat tvojo potrpežljivost- Ne glede na utrujenost.

Mi smo imeli dve skrajnosti. Sina, ki ni spal od rosjtva dalje, in hčero, ki je kot dojenček in kasneje tudi mali otrok omagala okoli 19. ure in spala do naslednjega jutra.

 

Če sin zvečer ni hotel spat, ga nismo silili. Je pač bil malo bolj dolgo buden, tudi do 22., 23. ure. Ampak naslednji dan smo potem prirpave na spanje začeli uro prej - umivanje, večerja, umivanje zobkov. In obvezno pravljica - te smo mu brali, nobenih kasetnikov ali cedejev. Tudi pocartali smo se z njim v postelji, za nekaj minuit, pustili prižgano lučko ob postelji in priprta vrata, da nas je slišal. Če nas je klical, smo se mu oglasili in z vrat v sobo pomahali, ali smo stopili do posteljice in ga pobožali. Nikoli pa ga nismo dvignili iz postelje, ko je enkrat že ležal. Mu je bilo dovolj, da je vedel, da smo blizu in da ni sam.

Po nekaj tednih ni bilo s spanjem nobenih težav, ura  za odhod na spanje pa je bila okoli  21.ure.  Mu je pač tako ustrezalo in ne vem, zakaj bi ga silila v posteljo ob 20. uri, če pa je bilo uro kasneje pol cirkusa manj in tudi zjutraj je brez težav vstajal. Kot mi, odrasli, imajo tudi otroci različne potrebe.

Predvsem pa naj ti odhod v posteljo ne pomeni treniranja strogosti. So druge prilike za to.

 

 

 

 

 

 

 

mamamia

Moj sin je tudi star 4 leta. Ko se približuje ura za spat, mu povem, da se lahko igra še npr. 15 minut. Ko ta čas mine, mu rečem, da zdaj pa gremo. Sploh se ne upira več, ker mu potem v postelji preberem take pravljice, ki jih sam izbere. Potem ga pustim samega in zaspi z igračkami, ki si jih tudi izbere vsak dan posebej. Se zgodi tudi, da ne more zaspati, ampak mirno leži v postelji in niti ne vstaja ven. Uvedi pred spanjem neko rutino, ki mu bo v veselje in bo sam lahko sodeloval pri odločanju - potem se bo pa itak navadil, kdaj je ura za spat. matilda

Ali popoldan še hodi spat? Moj sin bo maja star 5 let in je pri 4,5 letih še spal popoldan dokler nisva z možem ugotovila, da zato zvečer ni utrujen (v vrtcu gre še spat ampak spi dobro uro, doma pa je čez vikend spat po 3 ure). Ura je bila 21 zvečer, on pa še čisto v akciji. Druga stvar, ki se je pri nas obnesla pa je večerni ritual. Zdaj, ko se je ura premaknila, se je tudi naš urnik premaknil ampak ne več kot za pol ure. Zjutraj vstajamo ob 6h in ob 20h je skrajni čas, da sta oba (3-letnica in 5-letnik) v postelji. Naš ritual se začne že 18:40, ko je na sporedu risanka. Nato pojesta večerjo, se še malo poigrata in skupaj pospravimo in smo najkasneje ob 19:40 v kopalnici (no, ko se kopata je to malo prej). Otroci rabijo nek ritual, ki jim da občutek varnosti, saj vedo kaj jih čaka. Nekaj časa smo imel probleme s sinom. Takrat je imel 3 leta in je stalno uhajal iz sobe ali pa vpil, da noče spat. Uvedla sem večerni nekajminutni pogovor in ugotovila, da mi je takrat veliko več povedal, kot če sem ga čez dan spraševala. Prav lepo se še danes vsak večer pogovoriva kaj se je čez dan zgodilo in kaj bo jutri in prav pomirjen zaspi. Lp, Asja

Pri nas smo problem reševali na podobne načine kot je omenjeno že zgoraj ( ob istem času...), ko pa sta bila otroka v postelji, sem vedno pustila vrata priprta, da se je v sobo videla svetloba in hitro sta oba zaspala, še sedaj imata ob postelji lučko, če jo mogoče rabita. Veliko uspeha, Simona