Pozdravljeni,
no, jaz pa sem ena izmed tistih, ki ima implatat, še več, vstavili so mi ga na Hrvaškem. Je prav, da ljudje malo povprašamo, primerjamo kvaliteto, ceno in podobno.
Moje izkušnje so, kako naj rečem, izredno dobre. "Hrvaški implatat" imam že pet let, brez kakršnegakoli problema kdajkoli! Ne boste verjeli, po vsaditvi in, normalno, po monaži vseh zob, sem, ko je popustila inekcija, govorila, jedla, skratka živela, kot da se ni nič zgodilo.
V vsaki dejavnosti in tudi v zobozdravstvu, so dobri in slabi. Moje izkušnje so dobre, bila sem na kliniki čez mejo, v treh obiskih, so mi napravili vse! Povem naj, da sem imela strahotno zanemarjene zobe (zaradi fiktivnega strahu pred zobozdravniki), enostavno sem že v čakalnici "padla v nezavest", ampak dobesedno, tako da mi zobozdravniki nikoli niso mogli opraviti niti osnovnega pregleda, kaj šele, da bi nadaljevali s kakšnim zdravljenjem, estetiko ipd.
Potem me je prepričala prijateljica, ki se je en dan prikazala z izredno lepimi porcelanastimi zobmi , ki si jih je dala delati na Hrvaškem. Prepričala me je, da sem šla z njo. Čisto preprosto je bilo: najprej, ko sva prišli, sva šli direktno v ordinacijo (niti sekundo nisva čakali), potem so me poslali na slikanje (ortopan) in čez 20 min sem imela razgovor z zdravnikom, ki mi je lepo povedal, kaj je v mojih ustih dobrega, kaj slabega in kako si predstavlja sanacijo mojih zob. Naredila sva plan, takoj nato me je "nafilal" z inekcijami, populil, kar je bilo za ven in popravil, kar se je dalo popraviti. Zaradi gronolomov sem, na levi strani zadaj, ostala brez kosti (imam visok prag bolečine in se tega niti nisem zavedala). Da ne bi nosila tiste nemogoče proteze sva se odločila za implatat, na katerega je obesil kar 3 zobe. Domov sem odšla ob sedmih zvečer z naročilom za prihodnjič.
Prihodnjič je bila operacija (priprava za implatat in vsaditev) seveda mi je odvzel tudi že odtise vseh zob za porcelanske prevleke in mostičke, preveril, kako poteka drugo zdravljenje (zopet smo se slikali) in za 6 mesecev sem odšla domov s provizorijem.
Po 6-ih mesecih (doba, ki je potrebna, da se vsadek dobro zaraste, oziroma da se ugotovi, ali telo sploh sprejema tujke), sem se ponovno oglasila in začelo se je finiširanje (pomerjanje in prilagajanje novih, prelepih porcelanastih zob)! Zvečer sem odšla domov z prekrasnimi zobmi, ko so popustile inkcije sem zaživela na novo! Še danes, po petih letih, nimam nikakršnih problemov, zobe pa so mi naredili po moji sliki, ki sem jo morala prinesti, in so taki, da nihče sploh ne verjame, da niso "ta pravi".
Evo, to je moja zgodba - sami superlativi, res pa je, da nismo vsi ljudje enaki in da ni nujno, da vsi prenesemo tujke. Jaz pravim takole, veliko je v "glavi". Če imate že sedaj pomisleke glede implatata, pa pomisleke glede "hrvaških zobozdravnikov", se raje ne odločite za ta način! Moč negativnih misli lahko povzroči zaplete! Če pa imate razčiščene pojme glede tega, le pogumno! Če ne drugega, enaka storitev na Hrvaškem je resnično mnogo cenejša, prednost pa je tudi v tem, da ne čakaš, da te ne naročajo v nedogled in da s tabo ravnajo, kot se s pacientom mora!
Moja izkušnja je dobra in hvaležna sem jim, za razumevanje pri psihičnih težavah - strahom pred zobozdravniki, morda pa ima kdo drug slabe izkušnje, tako pač je!
Lep pozdrav!
