15. mar 2008 21:00
Bullmastiff, razen če vam ni prevelik, saj tehta tja do 60 oziroma 70 kg. Je kratkodlak. Pes lahko biva zunaj, je zelo nezahteven glede vzgoje, naučiti ga je treba zgolj osnovnih ukazov (sedi, poleg, prostor), obrambo ima prirojeno.
Je izjemno priljuden, idealen družinski pes, ki poleg gospodarja uboga in upošteva tudi druge družinske člane. Je igriv in vesel pes, nadvse prijazen, ne laja (to je pomembno zavoljo sosedov), izjemno rad ima otroke in je do njih neverejtno ustrežljiv. RAd ima vso družino, je neverjetno zvest, do vsakega člana (nas je bilo deset pri hiši) ima svoj način kazanja ljubezni in predanosti.
Do tujcev se obnaša tako, da s kratkim laježem opozori domače, da je nekdo tuj na vratih ali pred ograjo, ni pa agresiven. Ljudje se ga ustrašijo bolj zaradi njegovega videza, tako je bilo pri nas, čeprav je ta pes bolj mačka kot pes. Izredno "cartljiv" je, nežen, včasih le igrivo razposajen (valja se po hrbtu, moli vse štiri od sebe v smislu "malo me popraskaj").
Ne potrebuje veliko gibanja, sploh pa ne sme veliko tekati, priporočljivi so bolj sprehodi (zaradi teže) inobčasno pol ure do eno uro na morda metanja palice in podobno.
Pred tem psom smo imeli ovčarja in rotvajlerja, po smrti našega Donna pa bomo znova imeli bullmastiffa in nobene druge pasme več.
Pes je zelo obvladljiv, le zaradi velikosti je treba biti na sprehodu previden, ker se ga marsikado ustraši. Naš v sedmih letih ni nikdar kazal napadalnosti, le enega rotvajlerja je spravil na hrbet, ko ga je ta napadel od zadaj (ker ga lastnik ni imel na vrvici), in se branil, ko ga je, prav tako od zadaj, napadel nek spuščen in preveč razigran zlati prinašalec, ki ga lastnica ni preveč obvladala. Sicer pa se pred psi, ki bi ga napadli, samo ustopi, zravna rep in potem jih večina odneha (živali se razmejo med seboj, kdaj je treba odnehati).
Glede hrane je morda nekoliko občutljiv, saj ne sme jesti svinjine (tako kot večina psov), mleka in kakšnih stavri, ki napenjajo. Pri briektih smo poskušali, dokler nismo našli takšnih, ki so mu sutrezali (po nekaterih vrstah je namreč dobil izpuščaje). Brikete smo mu vedno zalili z neslano juho iz kosti in dodali zelenjavo, vsaj enkrat tedensko je dobil ribe, kakšno jajce in podobno. Oboževal je sladko, za čokolado bi menda lopova spustil v hišo, za kos torte bi lopova menda še pospremil do vrat in pazil, da mu sosednje ne bi kaj naredili....
Glede na razvpiti primer, ko so bullmastifi poškodovali nekega Ljubljančana, bi rekla, da je bila tam osnovna napaka v vzgoji in neobladovanju psov, pa še kak drug element bi se našel, ki je pri psih vzbudil čredni nagon. AMpak tako je pri vseh pasmah (naš projatelj, ki je plastični kirurg, in je v svoji karieri zašil že ničkoliko poškodb zavoljo pasjih ugrizov, pravi, da je zdaleč največ ugrizov psov tako imenovanih prijaznih pasem (prinašalci, labradorci) in majhnih psov, sajljudje rinejo v njih, prepričani, da jim pes ne bo nič naredil. Amapak vsak pes ima kosmata ušesa).
Če vam bo to prvi pes, pa si vsekakor omislite za vzgojo ne preveč zahtevnega psa. Posvetujte se s strokovnjaki, povprašajte na kinološkem društvu, pozorno preberite različne revoje itd., saj je pes preveč občutljivo bitje, naše sobivanje in veselje z njim pa preveč pomembno, da bi si omislili psa, ki ga je težko obvladovati. In nekdo v hiši mora biti alfain omega za tega psa, ker vsak pes, velik ali majhen, hoče postati vodja krdela. Zato potrebuje gospodarja, ki bo vedno nad njim in mu bo dal vedeti,kdo je gospodar pri hiši. Pes namreč ni otrok, čeprav nekateri z njimi tako ravnajo. In ne sme biti gospodar, poznati mora meje (da ne skače po mizi, ko družina je, tudi na stole ne, da ne grize po stanovanju, da ve, kdaj je konec igre in podobno).
Vse to upoštevajte, ko se boste odločali za psa. Preberite raje pet knjig, primerjajte različna mnenja o pasmah, predvsem pa povprašajte po več različnih leglih in primerjajte, kaj vam bo kdo povedal.
Morda se ti zdi moje pisanje nepotrebno, a v 25 letih, v katerih smo imeli štiri pse različnih pasem, smo se veliko naučili.
Zato je bolje tri krat prespati in še četrtič premisliti, preden se odločite. Kajti pes ni igrača, da bi jo kar tako lahko odložil, ko se je naveličaš.
Po moje pa zazačetek ne bi bilo napak vzeti tudi kakšnega psa iz azila. Tako hvaležnih bitij je malo pod soncem, tako vsaj kažejo izkušnje mojih znancev, ki so se odločili za to možnost. Mamamia
mamamia
Pes pa naj bi bil srednje velik, in ne za čuvaja - le kot družabni družinski pes, prijazen do tujcev.
***amy***
Jerneja USA
