Stavka

jernej je napisal/a:

Vendelina, kdo je rekel, da bi takil liderjem morale pasti glave? Je dovolj kar tistih nespornih goljufov, o katerih vsi vedo... Ene 10 takih da bi  se preselili malo v zapor pa bi se poznalo kar nekaj EURO na vsakem davkoplačevalcu. Pa niti niso samo menedžerji. Kaj pa recimo župan, ki v culukafriji negospodarno dela z denarjem meščanov in ga oškoduje za 2 mil. EUROV? Je res dovolj, da g. župan Culukafrije odstopi? Če jaz zapravim tujih 2 mil. EURO, bom le odstopil ali se mi bo zgodilo kaj hujšega? Stavkajoče podpiram, njihovi voditelji pa sevea nimajo delavskih plač. So pač najeti da kričijo z njimi ;-/ Jernej - zasebno mnenje

Jernej točno tako. Npr. zloglasni predsednik uprave Mure, ki je na kant spravil že kakšno podjetje, pa lahko še vseeno brez kančka slabe vesti isto dela z Muro. Pa ni edini, sigurno ne. Pokoplje podjetje, ga odpustijo, dobi mastno odpravnino, potem pa hop v naslednjo firmo, kjer se zgodba ponovi. Takim bi jaz naložila poplačilo vsega kar so zafurali pa še v arest bi jih poslala. Po moje bi se podobni malo zamislili kako voditi firme in ne gledati samo na svojo rit, ampak tudi na delavce, ki morajo preživeti s 400€ neto (tako kot moja starša, ki imata skoraj 30 let službe). Lahko rečem le hvala Bogu, da imam službo v kateri se mi ni treba bati ali bo naslednji mesec plača. In hvala bogu, da sta mi starša omogočila in financirala (kljub mizernim plačam) šolanje, da bom lahko pa jaz njima pomagala, če "zagusti". alexis

Jernej & alexis Sama sem velik believer v pravno državo. Verjamem vanjo, tudi če se mi kdaj v praktičnem življenju pokaže, da pravna varnost ni 100% na delu vedno in povsod. Poleg tega sem mnenja, da se o stvareh odloča in opredeljuje s hladno glavo...Kot bi rekli Španci, hay que mantener la caveza fria....(mi je blazno všeč zvok tega stavka). S hladno glavo, napolnjeno z znanjem. Z znanjem prava, ki bo - buteljna, ki podpisuje jamstvene izjave, potem pa zmanjka denarja v občinskem budžetu, postavilo in sankcioniralo točno tja, kamor sodi in mu tudi naložilo odškodninske obveznosti, - takisto počakalo s kakšnimi odškodninami kateregakoli verižnega kapitalista, ki pleni denar iz svojih podjetij Sama sem sicer razbrala, na katere ljudi se referirata. Meni osebno ni nobeden od njih nikakor simpatičen in najbrž tudi volimo zelo različne stranke in nimam nikakšrnih razlogov, da bi za tiste osebe svoj ugled zastavljala - ampak tudi največji lump ima en svoj korpus človekovih pravic, ki mu pripadajo. Med drugim tudi to, da se ga ne postavlja v arest kar takole z malo jeze. Moj srd, moja jeza, moj gnus....to niso primerne osnove za omejevanje kogarkoli. Lahko sem totalno jezna, lahko me kdo fino ogoljufa, ampak to še ni razlog, da bi si vzela pravico v svoje roke in potem malo sankcionirala s kakšnim fizičnim omejevanjem. Te pravice nimam. Nihče je nima. Vidva tudi ne. Z drugimi besedami: če mi karkoli v življenju ni všeč, ne smem kršiti nekih pravil, ki veljajo v vsaki skupnosti, da je življenje znosno. Pa tudi, če so mi pravila elementarno butasta. Pa tudi, če se jih nekateri ne držijo. Večina pa se jih. Takšno pravico ima v urejenih državah samo in izključno sodna oblast. Mlin sodstva včasih melje zelo počasi in prepočasi (se strinjam), ampak melje temeljito. Morda ne v te mline ne pride čisto vse, kar bi veljalo, ampak boljšega načina ni. Accept it. In melje s hladno glavo in ne z jezo (ki je nekako zaznavna v vajinih zapisih) in med drugim tudi z znajem prava. Vendelina jr.

Vendelina, ponavadi ti ni treba vsega narisati To da bi jim jaz sekal glave je prispodoba. Pravna država, ki je ni, bi morala poskrbeti, da se take ljudi ustrezno kaznuje. Če misliš da pravna država deluje, potem verjameš da ni nepoštenih ljudi pri nas? Glede na to, da je bil v zadnjih letih obsojen le en, pa še tisti pomiloščen. Kako torej pravna država deluje? Ali pa smo res vsi poštni? Ups, seveda deluje, poglejte, obsodili so Eleno Pečarič.

Jernej - zasebno mnenje

Ja Vendelina imaš prav, da nisva midva poklicana za "delanje reda", ampak lahko ti povem, da marsikdo uide roki pravice. Če bom pa jaz ukradla čokolado v trgovini me bodo pa še kako hitro kaznovali. In verjemi, delavkam in delavcem s 400 in manj evri plače na mesec čisto dol visi za pravico, ki jo omenjaš. Vejo samo to, da komaj živjo iz dneva v dan zaradi nekoga, ki se dela norca iz njih in bogati na njihov račun. In tudi oni imajo svoje pravice na katere se tako rado pozablja. In iz tega izhaja moja jeza do izkoriščevalcev. Pa naj bo to kdorkoli že je. In mogoče je v arestu oziroma kaznovanih premalo ljudi ravno zato, ker "vodilni" mislijo tako kot ti. Pa ne pravim, da nimaš prav, da se razumeva. Pa itak ne bova ničesar spremenile ampak tako je pač moje mnenje. alexis

Naj se samo na kratko oglasim na začetno temo. Pri možu v fabrki so jim zagrozili, da če bodo stavkali ne bodo prejeli regresa!!!! A????? Ne vem, če jim lahko tako grozijo, vendar je to postalo tako sodobno, da ne rečejo več, da jih cela vrsta čaka za "zavodu" za to delovno mesto. Ne štrajkajo, ker imajo nikakvega sindikalista. Menda pa poslujejo čedalje bolje (veliko naročil - zato delo na 3 izmene, ...), pri plači pa so zadnja smet (480 € neto). Podpiram pa vas pri idejah za generalni štrajk - z vsemi posledicami - kot ste že nekateri navedli. LP McNena

Podpiram stavkajoče. Če nekdo dela in običajno ne samo 8 ur , si zasluži vsaj takšno plačilo, da lahko plača najemnino za stanovanje, položnice in hrano. Si kdo predstavlja kako se to da pri plači 450 EUR na mesec? dzoana

Razmišljam, kdaj sem nehala verjeti v pravno državo ? Je že tako dolgo tega, da že mislim, da nisem nikoli verjela.

Imela sem direktorja, ki je bil v jugoslovanskih časih pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala ( moja mama je v bila v tej zadevi porotnik, občinska ZK pa je predlagala sodišču, priložila mnenje sindikata in mladine ( no, mladina ga nismo  dali, pa si najbrž mislite, zakaj ne), popolno oprostitev kazni. To je odmevalo še nekaj let po sodniških krogih. No, delala sem toliko let z njim, da lahko rečem, da kazen ni dosegla svojega preventivnega namena. Samo globoko je sovražil pravnike.

Poznam en odmeven postopek gospodarskega kriminala, za katerega se je dolgo vedelo in zaradi katerega je moj nekdanji sodelavec spal v spalni vreči pri vratarnici in gladovno stavkal. On je šel potem med klošarje ( na SLO je bil posnet dokumentarec o njem), redno je bral Finance, pa zraven glodal kako hrano iz smetnjaka. Pred časom se je obesil.

Tista afera  je imela v ozadju tudi lastninjenje in pred časom sem srečala eno njegovo žrtev. Pojasnil mi je, kako spretno je potekala preiskava. Kriminalisti so se prav trudili, da ne bi ničesar našili. Dolgoletni strokovnjak na svojem področju ( ki je po lastninjenju ostal brez vsega, tudi odškodnine), mi je razlagal, da so brskali po popolnoma čistih stvareh, tistih, ki jim pa je prinesel na mizo z namenom, da se jim  prižge luč, pa skorajda povohali niso. Ostali so menežerji s polnimi žepi in švicarskim bančnim računim in zastaran pregon. Enega od kriminalistov sem namreč poznala iz ene druge gospodarske zgodbe, pri kateri sem še čisto rosna gospodična kar v začetku komentirala, da gre denar v maloro zaradi nevestnega gospodarjenja. Šlo je za velik znesek izgube, ki ga je skupaj z drugimi sanirala tudi slovenska družba. Meni je bilo jasno, kdo je za zadevo odgovoren in kdo je kriv, odgovarjal pa seveda ni nihče. Tisti kriminalist, ki je vohljal okrog v obeh omenjenih zadevah se je dokvalificiral v kriminalista za gospodarski kriminal iz -  KV rudarja.

Sama sem zavezana reševanju razmerij s pomočjo pravne države. Ko sem prebrala Vendelinin komentar o pravni državi, sem pomislila, da živi v nekem paralelnem svetu. Kjer sodišča nimajo zaostankov, kjer se sodbe o enakih zadevah ne razlikujejo, kjer pritožbena sodišča ne razveljavijo ali spremenijo 60% sodb. Kjer sodnike za dodatno delo, ki ga predstavlja ponovljen postopek še posebej nagradijo. Vrnjeno zadevo namreč rešuje isti sodnik, ki je jezen na ves svet, na uspešnega pritožnika, na novo delo, ki ga po moji pameti moral opraviti brezplačno.

Med pravniki v gospodarstvu, ki jih je čedalje manj ,ker podjetja ne potrebujejo ne pravnikov, za odvetnike pa je tudi škoda denarja, je znan izrek glede pravic iz delovnih sporov. Trajalo bo itaq 5 let, potem pa najbrž ne bo več toženca, tožniki pa končajo breposelni, ponižani in brez denarja. Poznam  postopek zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki traja že 13 let. Vmes je vrhovno sodišče razveljavilo kar 4 sodbe zaradi  strokovnih napak sodišča in ne zaradi novih dejstev.

Imam podatek, da je novih zadev na Delovnih sodiščih čedalje manj. Mislite, da delodajalci bolj spoštujejo zakonodajo? Pa da  je nekaj nad 50 delovnih inšpektorjev za celotno Slovenijo kaka grožnja za delodajalce? Če ni politične volje za urejanje neparvilnosti, ni pogojev za pravno državo.

Delavci niso enakopravni partnerji. Koliko podjetij ne izplačuje regresov, ker za to nimajo denarja, čeprav je to zakonska obveznost ? Koliko delavcev se upa tožiti za ta znesek, ker se bojijo maščevanja delodajalca ? Denar je mogoče ( če podjetje ne gre prej v maloro), čez 5 let, kazen se prične pa takoj.

Spektakularni boj proti tajkunom in klientelizimu se bo po vsej verjetnosti končal z odškodninami v breme države in nepomemebnimi obosodbami zaradi tatvine rubikove kocke.

Pravica, ki pride prepozno, ni več pravica. Zato se mi zdi, da je v Vendelininem zaupanju v pravno državo nekaj pravljičnega.

 

F r i n a

frina je napisal/a:

Zato podpiram prizadevanja sindikalistov ter današnjo stavko. Kaj mislim pa o preziru do sindikalistov, ki jih je Ognjič vrgla v isti koš, pa sem tudi napisala. Mar bi morali predsedniki sindikata delati brezplačno. Mogoče samo s socilano pomočjo ? F r i n a

V mislih sem imela sindikalne liderje v zvezi z današnjo stavko, še posebno tistega, ki ima "čube" vedno obrnjene navzdol , kot bi se mu gnusil cel svet in še 3 vasi povrh...

In seveda je prav, da so plačani, saj je to njihova služba. In tile so tako iznajdljivi, da jim najbrž ne bo potrebno kdaj "štukat" mesec s socialno pomočjo, se bo že našlo kje kaj primernega še za teh nekaj let do "zasluženega penziona".

Če bi bili ti sindikalisti, ki podpirajo današnjo stavko, načelni, bi šli do konca, ne pa, da samo nekaj dražijo in "šuhtajo" in se gredo mehko, opozorilno in ne vem več, kakšno stavko. In, ker tudi delodajalci vedo, da ti liderji ne bodo podpirali delavcev do konca (še posebno v kakšnih medijsko manj izpostavljenih firmah), si lahko dovolijo to, kar je napisala Mc Nena.

Sem se zdaj spomnila enega najbrž šefa neke komunalne službe, ki je za eno TV rekel, da njihovi delavci vedo, da bodo pač morali smeti pobirati popoldne, če bodo dopoldne stavkali.

Ognjič

Frinči, če v nekaj verjameš, še ni nujno, da je tisto tudi ves čas v realni pojavni obliki. Eni verjamejo tudi v dogme.... Ali tista Descartesova, "verjamem, ker je absurdno".... Oziroma drugače. Poznam tudi zgodbe o falotih, ki so jo odnesli zaradi tehnikalij ali zastaranja. Pa o divjih nategih zaposlenih, ki so isto stvar dvakrat plačali, pa še potem so jamčili za to isto in na koncu bi bili od vse, če ne bi vmes zamenjali odvetnika, ki je zahteval novo pristojnost sodišča spričo nezadostnega števila neokuženih sodnikov in pomanjkanja podobnih primerih pri le-teh...in se je stvar odvrtela še enkrat in sedaj so delavci v tej isti zgodbi upniki, prej so bili pa dožniki... Pa poznam zgodbe o tem, da na tožilstvih ljudje ne znajo zadosti gospodarskega iusa in dejansko lovijo krajo rubikove kocke, kakih drugih potencialnih zgodb pa ne opazijo. Pa tudi poznam zgodbe o firmah, kjer se znebijo delavcev tako, da jih preusmerijo v drugo firmo, ta firma potem glavnino posla dela za principala, po enem letu pa ji principal odpove pogodbo in se jih znebi...pa pogledaš ustanovitelje principala in glej-ga-zlomka....same tiste face, ki jih drugače vidiš na tevejki, kadar nadškof Uran daruje kakšno mašo. Modeli so tam v prvi do tretjii vrsti, jezik štrli ven za hostijo.... In poznam še nekaj: razliko med pravičnostjo in pravom. Pravo je zgolj in samo z državnimi pravili podprt sistem za zagotavljanje kolikor-tolikšne bazične pravičnosti. Nič drugega. Pravo se nikoli ni in se nikoli ne bo 100% pokrivalo s pravičnostjo. Edino, kar lahko dosežemo je, da bi se čim bolj pokrivalo, absoluta pa ne bomo dosegli. Moja vera v pravno državo temelji na prepričanju, da vsaj večinski del pravnih načel in pravil funkcionira v praksi. Več si ne obetam. Sama lahko eno absolutno pravičnost prakticiram samo v okviru, ki ga pravo že ni vnaprej in brez mene zastavilo. In ta okvir je relativno ozek, gre za področja prijateljstev, pa ene bazične solidarnosti....že ko smo v družini, se pa že srečujemo s pravom (pravice otrok, družinska skupnost, dolžnosti staršev...te stvari imajo svoj odsev tudi v zakonih). Po drugi strani pa ne morem tistega sistema pravil, ki ga je pravo že postavilo, kar tako malo ne-upoštevati, ker mi iz karkšnegakoli razloga ni všeč. Če bi vsak počel samo tisto, kar mu paše, in ingoriral tisto, kar mu ne paše in delal po svoje, kaj bi pa imeli - človek človeku volk situacijo in vsak bi imel svojo gorjačo (prosto po Hobbesu)? Vendelina jr.

Vse države imejo sindikat s svojimi vlogami. In s svojimi sindikalnimi vodji. Če je nekoč lahko bil vsak gobezdač sindikalist, je v tem trenutku pomembno, da ima čimveč spretnosti, ki so koristne za sindikat.

Praviloma spremljam vse razprave, v katerih sodelujejo vodje sindikatov. In lahko rečem, da še nikoli niso bili tako dobri. Odlićno oblikujejo svoja stališča, dobro zagovarjajo svoje strditve, vodja Pergama je tudi ekonomist in se mu to tudi pozna. Semolič, ki je vstopil v sindikat dan pred izvolitvijo, je dober in zmeren govornik.

Prej sem po radio slišala nakladanje o sindikalnih plačah, da so vsi lopovi, da so prestari. V resnici ne vem, kako plačo imajo sindikalisti na špici. Koliko bi jo pa morali imeti? Manj ali več kot poslanci. To so ljudje z veliko izkušnjami in z velikim tveganjem, saj je jasno, da po končanem mandatu ne bodo dobili službe. Niso poslanci, ki jim potem še pripada sindikalna plača.

Odločitev o štrajku je stvar trezne presoje in poznavanja razmerij. Ne stavka za vsako ceno in ne proti pravilom. To pomeni predhodna pogajanja, popuščanja in nato stopnjevanje pritiska. Sindikalni boj ima določena pravila, ki veljajo tudi za Evropo. In to pomeni stopnjevanje pritiska, saj je stavka skrajni ukrep.

Kdo bo koga pustil na cedilu, je bolj ugibanje. Nesresnice in dvom o sindikalnih liderjih, ki jih bodo itaq zapustili, pa je orožje nasprotne strani, ki z oviranjem sindikalne akcije pridobijo največ. Večji dobiček, ustrahovane delavce, poceni delovno silo.

Nenazadnje je ustrahovanje delavcev v tej državi kaznivo. Če bodo delavci delali popoldan, jih je delodajalec dolžan plačati za nadure. Obveznost plačila nadur pa je za slovenske delodajalce skoraj nevarjetna zahteva. Se spomnite, da so se nekoč ob 1. maju borili za 8 urni delavnik. Vse, kar je potem neplačano, je samo suženjsko delo.

Če bi v tem trenutku ukinili sindikate in kolektivne pogodbe, ki pomenijo minimalni delavski standard ( pa še tega delodajalci ne spoštujejo), bi delodajalci sklepali pogodbe po svoji "vesti". Od leta 1991 se namreč delodajalci borijo, da bi ukinili: regres, nadomestilo za prevoz na delo in z dela, nadomestilo za prehrano, plačan odmor in minulo delo. Ognjič, vzami svojo plačilno listo in od svoje plače odštej: malico, prevoz na delo, minulo delo, regres. Od tega zneska odštej stroške prevoza na delo za 35km v eno smer. In potem ti bodo najbrž žnable sindikalista, za katerega menim, da je dober,  takoj bolj simpatične.

Mar verjamete, da bi delodajalci zdaj neobdavčena izplačila spremenili v plače ? Verjamete, da bi regres, ki je že zdaj bolj redka ptica, spremenili v 13. ali ceo 14. plačo. Na Tv sem videla prispevek, da je podjetje Gorenje, ki dela z velikom dobičkom ( in ima 30 % delavcev na minimalni plači), kjer si menežment deli fantastične nagrade izplačal leta 2006 božičnico. Oh in ah, kako so jim povečale pravice. Je treba kar regres ukiniti. In kolikšna je bila Božičnica tega leta : 3000 sit, leto poprej pa 8000 sit.

Poleg tega je potrebno omeniti še pravno zaščito delavcev ( sindikalni pdvetnik), ki jih plača sindikat. Kateri delavec pa ima približno 10.000 € prihrankov, da si plača stroške odvetnika za maratonske postopke, stroške, ki jih je treba plači vnaprej.

Poslušala sem izjave o nedopustnih dejanjih, ki jih danes počnejo delodajalci. Ne bojijo se prav nikogar ! In kako bi respektirali delavca, ki je prepričan, da si svojim delom, zaluži človeka dostojno življenje, če bi nastopal sam ?

F r i n a