V današnjem ŽURNALU piše: vzroki za tike so le duševni, redko so organskega izvora. Tiki so lahko tudi prehodnega značaja. Obolenje: Tike ali trzaje, kot pravimo živčnim navadan, ima v času šolanja od 5 do 24 % otrok. Gre za krčevite gibe, ki so hitri, koordinirani, pogosto se ponavljajo, otroci pa se jih bodisi ne zavedajo bodisi se jim ne morejo upreti. Najpogosteje se pojavljajo v šolskem obdobju od 7. do 12. leta in so kar trikrat pogostejši pri fantih kot pri dekletih. Tiki so, recimo, hitro sukanje glave v katero od smeri, mežikanje, dviganje obrvi, mrščenje čela, suho pokašljevanje, skomiganje z rameni, tudi pačenje in nekontrolirano brskanje po nosu. Preprosti motorični tiki se povečajo ob razburjenjih. Ponavljajo se lahko občasno, v presledkih, lahko pa nenadoma popolnoma izginejo. Starši se pogosto sprašujejo, kaj stroriti. Otroka opozarjajo, oštevajo in ga vozijo k specialistom. A če otroka pretirano opozarjamo, se vzorec nenavadnih gibov še okrepi. Prvi nasvet otroških strokovnjakov je, naj starši temu ne posvečajo pretirane pozornosti. Raje naj se z otrokom pogovorijo, kje je morda v stiski in mu nudijo oporo.
Upam, da bo tale prepisan sestavek komu v pomoč!
LP
kača
Lečin curry s kruhovimi cmoki
