Popoldanski prigrzki !

Jaz pa imam probleme s tem. Sama zelo rada delam (in tudi pospravim, hihi) jedi, podobno, kot sta jih navedli mamamia in vendelina, samo kaj ko pa moja "žlahta" jé čisto klasiko. Sploh nočejo slišat niti pokusit kaj bolj "izven" in potem post festum poslušam, da sicer dobro kuham, samo čudne jedi :) Recimo ne jedo nič ribjega, nič začimb, olivnega olja, bučke samo v omaki in podobno. Niti dotaknit se nočejo kakšnega novega recepta ali hrane v malo drugačnih oblikah, kot so jo vajeni. Sem zadnjič naredila prazolio in čebulni kruh, pa tunin namaz, je ostalo za v službo drugi dan (pač por v testo ne paše...) Ne morejo se navadit, zato pač v takih primerih pripravim klasiko in nujno z mesom, po možnosti pohanje. Tudi letos, ko smo bili na morju še z eno družino, sem videla, da praktično niso jedli nič drugega, razen klasike in tudi, ko sem njim kaj poskusila ponudit, so že apriori odklanjali (ala - joj kako to smrdi, bila je rukola...) Imate tud vi take težave? (Kot vidim, sicer ne, ampak večina ljudi, kot sem ugotovila, res ne konzumira kaj drugega...) katka

Katka lopatka, nisi edina, tudi moji so samo za klasiko, predvsem otroka. Mo včasih poskusi kaj, mogoče iz vljudnosti. lp STANEJ

Jaz imam pa res srečo. Moji vse vsaj poskusijo, povedo, kaj jim je všeč in kaj ne, in potem skladno s tem ravnam naprej. Sin je bolj za klasiko, ampak ima rad kitajske in mehiške jedi, mož je vse in to zelo rad, tudi ostalo sorodstvo rado preizskupša nove jedi, debatira, ocenjujej. Razen mojega očeta in svakovega očeta - ta dva bi jedla le pečenke in krompir, pa odojka, le moj oče ima rad še vso zelenjavo, tako da vsaj pri tej nikdar ne gundra, če je pripravljena še kako drugače kot solata.

 

Moje družbe, s katerimi se občasno dobivamo, pa so tako uživači in z vseljem pojedo vse, kar je na mizi, seveda pa kdaj komu kaj ni všeč in to tudi pove. Nič hudega, saj vse ne jemo vsega. Mamamia

mamamia

S "klasiko" samo po sebi ni nič narobe, odvisno pa je od tega, kdo in kdaj jo je in za kakšne namene se servira. Recimo, če kdo izrecno kakšne jedi nekako ne prenaša, potem se ga z njo ne sili. Poleg tega je meni popolnoma nepredstavljivo - pa se bojim, da se to tudi v kakšni družini dogaja - da je neka jed na mizi in ker malo odstopa od "klasike", je ožje družinsko pleme noče pojesti in zahteva pohan šnicl. Na mojo grozo je kar nekaj gospodinj, ki se potem v resnici začnejo opravičevati in delajo B meni na obedu.... Mnenja sem, da kdor ne zloži toliko spoštovanja do človeka, ki je neko jed pripravil, da že v štartu zaviha nos (in niti ne poskusi ponujenega) in zahteva B meni - da tak človek evidentno ni vzgojen, vsekakor pa v danem trenutku ni zadosti lačen in dokler ni lačen bo aroganten. Ko se mu za kakih 6 ur onemogoči dostop do alternativnih obrokov, se aroganca zelo zmanjša. Jaz takih arogantnežev niti en bi vabila na veliko obedov. Škoda živcev. Se pa da tudi klasiko drugače narediti: Npr narediš golaž malo drugače (jaz ga že leta delam popolnoma brez čebule in je izvrsten), pa tudi servira se lahko v drugačni obliki....skratka, včasih je tudi klasika svojevrsten izziv za nove interpretacije. Vendelina jr.