Kaj se " najtežje " spravite kuhat

Meni pa je najtežje spucat mizo, potem ko sem na njej mesila kruh, ampak če tega ne naredim takoj, je potem še slabše ko se testo fino zasuši. Ampak glede na to, da sem se za kruh specializirala in mi vedno rata, pucanje mize tudi nekako preživim. Pa ni mi fajn delat kakšne ozimnice, če treba celo popoldne trebit ali lupit kako sadje, zelenjavo; pri vlaganju breskev vedno dobim žulje. Ampak to vseeno delam, ker je važen končni rezultat in špajza je tako lepo pisana konec poletja... tigris

Tigris, jaz kruh mesim na prtu. Njega opere pralni stroj. Sama sovražim paniranje. Za to opravilo "ponucam" kar hčero. Drugače uživam v kuhinjskih opravilih. Pa likanje je tisto, ki me spravi ob živce. Zato sem pridna in to raje opravim sproti. Včasih pa ne gre in takrat ..... jana

 Če mi je bilo kaj odvratno, je bilo to cvrenje v fritezi, potem pa čiščenje. Zato je lepo romala v smeti, vse ostalo, razen čiščenja maščobnih naslag z vrha kuhinjskih elementov, pa nekako gre....

Ampak gre za to, kaj neradi kuhamo - hm, ne gelde na to, kako rada pečem, se mi je najtežje spravit zraven h kakšnim piškotom. Ironija, ni kaj, glede na to, da so piškoti ennnnna od reči, ki mi najbolje uspevajo... 

 

Mamamia

mamamia

Ogabno mi je delati karkoli z mesom. Ne maram tistega zdrizastega občutka pod prsti, smrdi mi pa vsako surovo meso. Fuj! Tudi zaradi tega sem vege. Na živce mi gre, ko se mudi kej kuhat, pa da nas je več v kuhinji... tisto izogibanje drug drugemu in čakanje... nervozna postanem!

Mrzim polnit lignje in panirati cvetačo.

Ostalo rada delam skoraj vse s tem, da jed pripravim od A do Ž. Ošpice me napadejo, ko mi nekdo naredi en del in potem moram dokončat.

Ali pa da se kdo plete po kuhinji in nekaj "šnofa".....

Timskemu delu sem dala pozitivno oceno le na izpitni poli, da sem dobila višjo oceno. ...ha ha - roko na srce : resno ne maram delat v skupini in kuhanje je zame umetnost do te mere, da se umetnik potrjuje v svojem elementu sam.....

titta

Menda bo to kar drobno sekljanje česna in peteršilja za tržaško omako, ki si jo vsi pri nas tako radi polivamo po pečenih ribah, bučkah, papriki, melancanih... Na začetku najine "kariere" je bil moj precej razvajen glede velikosti nasekljanih česnovih kockic ... takrat sem ga še zlahka uporabila za to delo. Zdaj, ko ve kako zoprno je to delo, je pa zadovoljen z vsem kar dobi :)) Seveda pa vseeno to raje počnem na roke kot pa v kakem gospodinjskem aparatu, ki uniči ves okus.

Sledi lupljenje hrušk za kompot ali drobnih jabolk za pito.

 

Anja

Kaj bomo izumili kakšno zadevo, da nam bo vsem olajšala paniranje??? Izgleda, da je to "rak rana" skorajda vseh nas.... he he titta

Tigris! Najbolj enostavno mizo ščistit po gnetenju kruha je s kartico,sploh čez nekaj časa ko se malo posuši.Samo postrgaš ali pa z paleto.

Ne vem, meni se na kuhinjskem pultu ob mesenju nič ne prime. Samo pobrišem ga - in je.

No, v nikakršen užitek mi ni kuhanje samo zame, ko/če pridem lačna iz službe.

rimljanka

Najmanj maram panirat kake šampinjone ali cvetačo. Pa ne maram pranja regrata, čeprav se žrtvujem, ker ga vsi obožujemo. V bistvu drugače nimam težav, tudi z jetrci ne in z vampi, ki jih sploh ne jem. Tudi meso zrihtam brez problema, čeprav si potem nekaj minut krtačim roke. In enako kot rimljanka tudi ne maram kuhat samo zase. Pa sem potem na solatah in namazih, ker sendvičarim ne preveč rada. Aja pa še žganci - ti mi nikakor ne ratajo tako kot moji mami in se jim nekako izogibam. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca