Valdoltra

Zaradi hudih bolečin v hrtenici in izvidov iz magnetne resonance mi je moj ortoped predlagal terapije v Valdoltri.

Zanima me ali ima kdo kakšne izkušnje kako učinkovite so te terapije v VALDOLTRI!!?? Ker dve moji znanki nista bili navdušeni nad Valdoltro.

vida u.

4. jun 2007 13:52

Jaz sem bila v Valdoltri operirana na hrbtenici in sem zelo zadovoljna. Bistvo vsega je, da se tudi po posegu ali terapiji držiš navodil, ki ti jih dajo in izvajaš vaje. Trud je poplačan. Brez muje se še čevelj ne obuje.  

4. jun 2007 14:59

V Valdoltri se zdravim zadnjih 10 let zaradi hrbtenice. Tudi mene je tja napotil moj ortoped, ki me je prej obravnaval 15 let. Tudi sama sem zadovoljna in se strinjam s tem kar je napisala dj. Ni dovolj,da le doktor prisluhne pacientu, tudi pacient se mora držati navodil, ki jih dobi in jih predvsem izvajati, kar je pri hrbteničnih bolnikih največjega pomena. nasha

5. jun 2007 19:46

hvala dj in nasha, sedaj vem, da le niso tam tako "grozni".Vsaj ne bom imela straha da jih obiščem. vida u.

13. jun 2007 18:26

No moje izkušnje z njimi so grozne. Mami je šla tja na rutinsko operacijo kolena, nazaj pa ni nikoli več prišla. Takoj po operaciji ni mogla hodit in ker se bi morali z njo malo več ukvarjati, se jim pač ni dalo in so ji dajali pomirjevala in uspavala. Tega najbrž ne bi nikoli izvedela, če me ne bi zadnji dan poklicala strežnica in mi vse to povedala. Povedala mi je, da pač če lahko kaj sam delaš je v redu, čim pa se je potrebno z nekom več ukvarjati, takrat pa se začnejo težave. Kasneje je šla v toplice, vendar je takoj tretji dan dobila pljučnico, ki je bila posledica nerazgibavanja in nedela v Valdoltri. Ko sem po njeni smrti poslala dva dopisa na direktorja Valdoltre in zastavila samo dva vprašanja, zakaj je dobivala pomirjevala in uspavala (prej ni jemala nobenih tablet za spanje, kaj šele za pomiritev, saj jih ni potrebovala), mi na to niso odgovorili. Vse drugo samo to ne. Ko sem še enkrat pisala in ponovno zahtevala odgovor na to, sem dobila odgovor na treh straneh - od glavne sestre, od lečečega zdravnika, od fizioterepevta, vendar že spet nič o tabletah. Sedaj sem se nekako umirila, saj mi je odgovor ne bo vrnil. Tako da vsem zelo zelo iz srca priporočam, da kontrolirate tablete katere dobivate. Jaz oz. mami na to nisva bile pozorne, saj sem v celoti zaupala zdravnikom, pa kot sedaj vidimo po vseh stvareh, ki se dogajajo zadnje mesece, jim ni za zaupat. Prav žal mi, da sem vam morala tako odgovoriti, vendar mogoče sem s tem komu drugemu rešila življenje, da bo bolj pozoren na stvari, katere ti dajejo. SILVA

13. jun 2007 19:13

Joj, Silva žal mi je za tvojo mamo in da sem te s tem vprašanjem spomnila na tako boleče spomine. Hvala za ta odgovor. Po tem takem tam sigurno ne bom šla na operacijo. Zaenkrat imam samo terapije, upam, da bo vredu. :( vida u.

13. jun 2007 20:50

Vida, saj najbrž so tam specialisti, saj nič ne rečem, vendar hotela sem samo opozoriti, da je pač potrebno gledati na takšne stvari. Ko sem jim pisala pismo, sem jih opozorila, da pač največ kar lahko naredim je to, da čim več ljudi opozorim, na kaj je potrebno biti previden, nič drugega in vesela bom, če bom mogoče lahko s tem rešila kogarkoli. Zato vedno, kjerkoli, če je le mogoče preverite, kakšne tablete in zakaj ti dajejo. Samo to sem želela povedati. Moje izkušnje z njimi so bile res take, da če se jim pustiš in da sam ne moreš narediti nič, potem delajo s tabo kot s "kupom dreka". In samo zato sem vse skupaj prijavila, da se ne bo to zgodilo še komu. Vida mislim, da terapije so le terapije, ni operacija in mislim, da boste še kako prisebni, da jim boste lahko povedali, če bo kaj narobe. Moja mami pa je bila navajena vedno bit tiho, nič kljubovati, nič se prerekati z zdravniki in ko mi je sama povedala, da je nekaj narobe, da se ji zdi, da dobiva uspavala, je bilo že prepozno. Pri vas pa se to ne more zgoditi, saj boste pozorni na to, zato sem vas tudi opozorila. Imate svoje pravice, ki jih uveljavljavljite in nikoli, nikdar samo kimati, ker "kimanje" je najslabše.n Pa srečno Vida, da bo življenje čim prej brez bolečin. SILVA

13. jun 2007 21:46

Tvoja izkušnja je res boleča. Sama sem bila hospitalizirana v Valdoltri in ti lahko zagotovim,da je razgibavanja in ukvarjanja s pacienti tam ogromno. Lahko ti povem ,da se predvsem starejša populacija, ki ni navajena na redne vaje še pritožuje kaj je tega treba toliko. Tudi sama sem starejša, vendar zaradi narave bolezni moram veliko gibati in sem tega vajena. Večkrat sem prebrala tvoje pisanje. Vidim, da si se pogovarjala s strežnico, kaj pa pogovor z ostalimi odgovornimi? Se mi zdi,da bi bil kljub pritožbi potreben, sploh, ker nisi dobila odgovora na začetku. nasha

13. jun 2007 22:37

Nasha, nič ne rečem, da tam ni dobro razgibavanje, verjamem da je, problem je bil, da mami po operaciji ni mogla narediti več kot tri korake, bila je brez moči, po dveh dnevih ni več dvignila roke. Ker sama ni mogla delati vaj, so kričali nanjo, da če ne bo delala vaj, naj potem umre. Ampak nekaj je, če ne moreš, nekaj je če nočeš. Da pa ni mogla sem kasneje izvedela da so bila kriva pomirjevala in uspavala. Pogovarjala sem se nato še s sestro (samo ena mi je upala to potrditi), pogovarjala sem se kasneje z njenim zdravnikom v toplicah, ki mi je tudi povedal za pomirjevala (do takrat sem vedela za uspavala). Ko sem sestro klicala in jo v prašala, zakaj je dobivala uspavala, so rekli da pač ne vejo. Da pač so ji dajali, da so mislili, da pač starejši ne morejo večinoma spat. Z direktorjem klinike pa sem komunicirala preko pisem. In ni mi dal odgovora na tablete. Niti z eno besedo ni omenil tega, čeprav sem ga ponovno pozvala. 3. strani dolgo pismo je vsebovala samo to, da je bila depresivna. Zakaj! Zato ker je bila pod vplivom tablet. In jaz na žalost sem mislila na začetku, da je res mogoče padla v nekakšno depresijo, ker ne more takoj hoditi, čeprav sem vedela, da ona ni bila nikoli taka, bila je optimističa ob še tako hudih stvareh. Krivim jih samo za to, da so bili krivi stanja, ki so ga povzročili s tableti. Moja mami je doma vsak dan telovadila zjutraj po pol ure, to se je navadila pred 3. leti, ko si je zlomila kolk, tako da ji to ni delalo problemov. Z velikim veseljem se je odpravila na operacijo, saj je vedela, da bo spet lahko hodila brez bolečin. Toliko malenkosti je bilo, da jih težko pišem, kot npr., da so napisali, da je prišla k njim na vozičku - nepokretna. Ko sem to videla v njeni kartoteki sem jih vprašala, zakaj so to napisali, saj sami vedo, da sem zaradi tega, ker je pač od parkirišča do oddelka za njo pomenilo kar hude bolečine, na oddelku vzela voziček. Pač lečeči zdravnik je tako napisal, to je bil odgovor.Zraven sem bila, ko je bila sprejeta, ko sem jim povedala, da sama skrbi ves čas zase, da doma hodi ob pomoči bergel, kar so tudi zapisali. Dobro so tudi vedeli, da je pred operacijo še tri dni hodila s pomočjo bergel sama na WC, torej ni bila nepokretna. Sestra mi je rekla, da je bila vse tri dni zelo vesela, veliko se je hecala z njimi, saj je pač takšna bila. Rekla mi je tudi, da se pač ne morejo z vsakim posameznikom ukvarjat več kot je to normalno. Da so ljudje pač pri njih številke za nekatere sestre in zdravnike. In to me je zabolelo. Nasha še veliko je bilo malih stvari, ki so komaj sedaj povezane v celoto. Na začetku sem bila pač pod vplivom, da sem izgubila mamo, sedaj pa gledam z drugimi očmi, bolj trezno, vendar žal mi je, resnično se niso potrudili kot bi se morali. Pa čeprav so mi kasneje znanci, prijatelji, naključni spraševali, ali sem nesla kaj sestram, zdravnikom, strežnicam. Sem... pa ni pomagalo. Ko sem pred kratkim od nekoga izvedela, da je on nesel oz. je prišel kar k zdravniku montirat klimo domov, da so se bolj potrudili, mi je postalo slabo. Vendar... tudi sama sem nesla dol dragocenost, ker drugače so jo hoteli dati po 8. dneh domov, komaj takrat sem dobila zagotovilo,da jo ne bodo dali domov, še isti dan, preden sem šla dol, so mi po telefonu rekli, da gre domov, naslednji dan je bilo drugače. In če ne bi vedela, kako se lahko s takimi dela, ko sem videla, kako se je zdravnik zavzel zanjo v toplicah, mogoče ne bi vedela, kako se vsej stvari streže. Pokazali so mi gnojne rane pod pazduho, ker jo niso umivali, povedal mi je, da dobijo paciente iz bolnice čisto zaprte, da jih sploh ne zanimajo te stvari. Velikokrat mislijo, da so jih pripeljali na okrevanje po kapi in ne po operaciji kolena, kolka in na koncu ugotovijo, da so polni tablet. V toplicah so se tako trudili z njo, vsak dan jo razgibavali, jo postavljali na noge, z njo hodili, vendar bilo je prepozno, v njej je že tlela pljučnica. .... Še bi lahko pisala. Vendar, meni je pomagalo, da sem izbruhala ponovno to ven. Kot sem rekla, naj pomaga še komu, da se bo boril za svoje pravice. Naj se ne nauči na mojih napakah, ne na svojih, ki bi bile lahko zanj usodne. Samo to sem hotela... SILVA

14. jun 2007 9:21

Silva verjamem,da ti je lažje sedaj ko si napisala,kar te je težilo. Prav je, da se takšne stvari, ki se na žalost tudi dogajajo obelodanijo. Seveda pa to ni dovolj, takšne stvari je potrebno reševati, da se nikoli več ne bi ponovile. nasha

17. jun 2007 23:04

Silva, zelo žal mi je za vašo mamo, vendar menim da so vaše besede tu in tam pretežke.Zavedati se moramo da vsaka operacija je rizična, pa naj gre za večji ali manjši poseg.Ne morem obsojati kdo je kriv za vašo izgubo,vendar ne razumem kaj vam ima strežnica za razlagat o stanju vaše matere, saj se sploh ne spozna na medicino.Ne me razumet narobe , ne zagovarjam nobenega, vendar imam ogromno izkušenj z Valdoltro in bolnicami nasploh.Vem, da je Valdoltra mnogim ljudem izboljšala kvaliteto življenja, sigurno pa so primeri kjer ni bilo rezultatov oz.da je prišlo tudi do smrti.Že dobre tri leta redno obiskujem Valdoltro, kjer so mi opravili dve težki operaciji in veliko terapij.Po pravici povedano se ne smem pritožiti nad personalom.Delo opravljajo natančno, umirjeno ,organizirano, profesionalno. in velikokrat si vzamejo tudi čas za par besed.Zato mi je toliko bolj žal za vas Silva, da ste imeli tako grdo izkušnjo z njimi.in da morate preživljati vse to.Zavedam pa se tudi , da ste v fazi žalovanja in takrat je človek jezen in išče krivca, saj je izguba domačih oz. najožjih zelo velika bolečina.Še nekaj bi rada dodala glede zdravil, zavedati se morate da so operacije zelo boleče in zato so tudi analgetiki zelo močni.Glede pomirjeval in uspaval pa vem da ti dajo zvečer po želji za spanje. LILJANAM