Homoseksualnost in posvojitev otrok

Ekonomski vidik upravičenosti: V Sloveniji vsi zaposleni plačujemo davke, ti davki vključujejo tudi nadomestilo za starševsko varstvo. To pomeni, da vsi homoseksualci plačujejo prispevke, medtem ko pravice do koriščenja le tega nimajo. Prav tako homoseksualni par ne more koristiti pravice do porodniškega dopusta in očetovski dopust (vsak izmed partnerjev nekaj), ker določene pravice niso prenosljive, zakon pa predvideva mamo in očeta, ter ne dveh partnerjev. Homoseksualci obveznosti torej imajo, pravic pa ne?! Mogoče ti pride takšno razmišljanje kaj prav? Drugače je bil pa o tej temi članek v sobotni prilogi v februarju ali marcu (ne vem točno, par mesecev nazaj). Malo pobrskaj! smrečica

Pozdravljeni!

 

Mogoče vam lahko pomagam, saj imam na tem področju kar nekaj izkušenj. Sama živim z žensko že sedem let. Sredi poletja pričakujeva najinega prvega otroka.  Zaradi spoštovanja zakonov v Sloveniji, je bila oploditev izvedena na kliniki v tujini. Jaz tega otroka ne bom smela posvojiti, čeprav bom mimo zakona njegov starš. Nimam pravice do dopusta, bolniške, ne bom ga mogla nikoli uveljaviti kot davčno olajšavo (sicer pa tudi partnerke ne bi mogla, če bi bila ona brezposelna, in bi jo jaz morala preživljati - po sedanjem diskrminatornem zakonu o registraciji istospolnih skupnosti).

 Kljub temu, da sem drugače "vzorna državljanka", mi ta država krati osnovne pravice kot drugemu staršu.

 Ja, sedaj mi bo marsikdo vrgel v obraz: " češ, kaj ti/vama je pa tega treba bilo....zakaj pa sta se odločili za otroka..." ali pa še hujše..." zakaj pa si lezbijka, sedaj pa imaš!". Zakaj sva se kljub zavedanju v kakšni državi živiva, odločili za otroka???  Zato, ker nam je dano to življenje da ga preživimo na način kakršen si ga želimo. In s tem ne škodimo prav nobenemu izmed vas, vam ne govorimo kako živite vaše življenje. Ljudlje, ki pa pravijo, da nam te pravice ne pripadajo, pa delajo ravno to. Kratijo nam pravice, katere sami imajo in nam govorijo kako naj mi živimo.

Kar pa se tiče otrok v takšnih družinah....obstajajo študije na to temo (trenutno nimam časa, da bi jih poiskala in prilepila link), ki ugotavljajo, da takšne družine prav nič ne škodijo otrokom.

Pa še enkrat: čeprav ste in boste proti, da se homoseksualni pari poročamo in posvajamo otroke, vam še enkrat povem Takšne družine že obstajamo!

Prijatelj, sodelavec me je nekoč, ko sem mu razlagala zakaj mi ni všeč trenutni zakon o registraciji istospolnih partnerjev vprašal, ali se mi ne zdi vse skupaj grozno nepravično in kako zdržim.  Ja, zdi se mi zelo nepravično, vendar kaj naj naredim? Sklonim glavo, se zavlečem v kot in se sramujem, ker ljubim?

 

Lep dan

m.m.

Koliko je heteroseksualnih zakonskih parov, kjer se otrokom ne godi prav dobro. Koliko je heteroseksualnih zakonskih parov, kjer ni ljubezni.

mmikki:

Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Se popolnoma strinjam z mmiikkii in jernejem. carli

Jaz tudi.

 

Sama imam sicer raje moške kot ženske, ampak to je moja intimna odločitev. Sem pa z vsemi štirimi za pravice homoseksualnih parov. Ampak za marsikoga pri nas  je to jabolko še prekislo in veliko mmiikkiijev bo še potrebnih, da bodo dosegli, kar jim pripada. AMpak zdaj smo že pri strpnosti do drugačnih, kar ni ravno vrlina Slovencev, kaj pravite?

 

Mamamia

 

mamamia

Tudi jaz sem za enake pravice, poleg čisto enostavnega razloga, da se mi zdi to edino fer, pa še predvsem zaradi otrok - zdi se mi namreč, da je važno, da otrok čuti ljubezen, po možnosti od dveh različnih ljudi, v kakšnem sorodstvenem razmerju pa je z njima, niti ni več tako pomembno, saj je bolj važno, da dobi dva pola razmišljanja, lažje se odloča, če ve, da ni ena in edina pot vedno prava. Zato se mi zdi veliko boljše, da otroka vzgaja homoseksualni par kot samo en starš, pa je to pri nas legalizirano, itak, saj je dostikrat tudi to boljša možnost kot pa da je otrok v družini, kjer se starša ne marata... Kako bi se počutil otrok, se verjetno sprašuješ? Pa, kar se mene tiče, morajo met homoseksualci veliko bolj razčiščene pojme v glavi, da lahko živijo svoje življenje po svoje, saj jih družba precej omejuje... In tako bo ta otrok na boljšem, saj bo imel bojl zrele starše... In navsezadnje kot v primeru mmiikkii, starše, ki so si otroka res želeli in bili pripravljeni tudi marsikaj naredit zato... To se mi zdi recimo zelo dobra osnova za otroke. Veliko bolj kot tista, precej ustaljena praksa, "pa kdaj me bo že zaprosu, pa čeprav se skoz kregava, pa sej vem, da pije, sam jaz bi se tok rada poročila..." To se zdi pa vsem čisto sprejemljivo... Meni se to zdi dvojna morala... Če imaš pač drugačne starše (moja sta sicer hetero, vendar sta drugačna v marsikaterem drugem smislu), ti navadno znajo to svojo drugačnost utemeljit in kar je še bolj pomembno, sprejemajo tvojo drugačnost, kar je pa ena najbolj pomembnih lastnosti pri starših - da sprejmejo svojega otroka, takega, kot je... To je verjetno homoseksualnim staršem lažje, saj so sami morali čez pekel, da so dosegli to pri svojih sorodnikih/prijateljih/širši družbi... mmiikkii, želim ti, da bi naslednjega otročka že lahko spočeli v sloveniji:) Veri

se podpišem pod vse do sedaj objavljene poste; Jernej ima prav: koliko otrok je nesrečnih v heteroseksualnih zakonih, naj dobijo vsi pravico, zakaj bi bili pa hooseksualci izjema?? LP Drejček

Mene najbolj pojezi, ce se za zgled druzine postavlja eno miticno, imaginarno podobo, ki v resnici ne obstaja - vse ostale se pa opljuva in obsodi v odvisnosti od tega, koliko dalec so od te imaginarne podobe. Otroke imajo vrhunski umetniki, znanstveniki, tovarniski delavci, prostitutke, gospodinje in vozniki viličarjev. Vsaka od teh druzin ima svoje prednosti in pomanjkljivosti - odvisno, kako gledas. Homoseksualci so ljudje kot vsi drugi - jedo, pijejo, spijo, seksajo, študirajo, vozijo avtomobile, hodijo v službe, vrtnarijo, volijo in placujejo davke. Ne vem, zakaj bi kdorkoli sploh imel pravico odlocat, ali smejo imeti otroke ali ne (ni vazno, ali s posvojitvijo, z nadomestnimi materami in donorskimi jajci - generacija, ki sedajle stopa v stirideseta leta, je bila tista, ki je orala ledino pri prestavljanju naravnih omejitev s postopki oploditve z biomedicinsko pomocjo, naslednjim generacijam se bodo te stvari zdele cisto samo po sebi umevne - upam namrec, da bo val netolerantnega desnicarstva trajal kvecjemu se nekaj let). Ne morem povedati bolje, kot je nekoc v zvezi s pravico do splava napisal Ervin Hladnik Milharcic: "Začenjati razpravo o svobodni družbi svobodnih ljudi okoli pravice do splava je delikatno početje. Teritorij je kompliciran in možnosti za radikalen zlom odnosov so velike. Vendar je pač tako, da je skozi celo dvajseto stoletje tekla polemika o tem, ali so gospodarji ženskega telesa moški ali ženske, prav okoli tega vprašanja. Eden večjih civilizacijskih dosežkov je bila na zelo različnih koncih sveta zakonodaja, ki je določila, da je splav vprašanje, na katerega odgovarjajo ženske same. Definirano ni bilo kot koncesija, ampak kot pravica. Pravica pa ni nekaj, kar nekdo da nekomu drugemu, tudi ni nekaj, kar kdor koli lahko vzame drugemu. Pravice preprosto imaš. Edino vprašanje, s katerim se kot svoboden človek lahko soočiš, je, ali jo boš uporabil ali ne." Navedeno velja tudi za pravico do starsevstva - o tem nima pravice odlocat drzava, to je stvar posameznikov in njihove intime. Z vsem srcem in z utemeljenimi argumenti bom vedno zagovarjala to, da se odlocitve o intimnih stvareh prepusti tistim, ki jih te odlocitve zadevajo. lp, proxima

 

Proxima, BRAVO!!!

 

Nena 

Nena-morje

Edina stvar, ki je univerzalna in resnično pomembna je ljubezen. Le ta pa ni vezana na spol, barvo kože, spolno usmeritev, izobrazbo ... Mmiikkii želim vama srečno materinstvo. magnolija