Oškodovana

Lepo prosim za pomoč, . Že pet let sem invalidsko upokojena. Pred enim tednom sem v pogovoru z znanko ugotovila,da nimam za enega otroka olajšav, dve leti sem bila doma. Oglasila sem se na ZPIZ , Uslužbenka mi je prijazno odgovorila,da mi pripada samo za zadnjih 6 mesecev. Kaj pa ostala leta? V dobri veri sem zaupala. Nevem ali bi bila morala biti bolj pozorna pri obračunu,(kadar zboliš se ti svet sesuje,mostovi se ti rušijo ,zato pa sem mislila,da so vsi pošteni. Lepo prosim za nasvet, ali je res samo moja krivda. Za vsak vaš nasvet vam bom hvaležna.

LP Mara

mara12

13. dec 2006 22:55

http://www.zveza-zdis.si/index.php?module=Cont To je link, kjer so lepo opisani postopki. Domnevam, da gre za uvlejavljanje pravice do zavarovalne dobe iz naslova skrbi za otroka v prvem letu starosti, ko niste bili zavarovani. To i res morali narediti sami in tu delavka na ZPIZ ni kriva. Pravice za nazaj se priznajo za 6 mesecev, enako je npr. tudi v Angliji. Tega denarja tudi ni toliko, da bi se bilo vredno za to sekirati. Življenje nekje da, nekje vzame. Pomislite, da vam je invalidska upokojitev izboljšala življenje in najbrž tudi zdravje. In glejte na to kot na dobro možnost, ki vam je bila v življenju dana. Drugače je pa res, da je treba biti pri teh postopkih previden. Kljub temu, da sem doma na tem področju, je moja mama uveljavljala to pravico z zamikom, pa še za to možnost ji je povedala soseda. Iz samega zakona pravica ni bila tako zelo jasna. frina

14. dec 2006 7:45

frina upam da ne bom zvenela nesramno če se upokojiš tako mlad ti življenje in zdravje nikakor ne izboljša sploh če gre za kakšno hujšo diagnozo ki ponavadi upokojijo človeka. kar pomeni da se mu bo zdravje oz.bolezen ostala na isti ravni ali poslabšala . glede Zpiza se strinjam delno da niso nič krivi , delno pa ne. Sama pri upokojitvi sem z njimi imela hude težave. Ko sem se upokojila nisem prejemala iz njihove strani skoraj 5 mesecev nobenega izplačila penzije, ker se je Zpiz izgovoril da se je nekdo pritožil in je romalo v Ljubljano. Pokličem v Ljubljano in oni povedo da sploh ne vedo zakaj je moj Zpiz sploh njim poslal ker ne vidijo nič spornega. Glavno na koncu sem bila iz strani zpiza nekako obtožena da sem jaz pritožila zato so poslali v Ljubljano, ko sem jim omenila da želim videti svojo pritožbo jo seveda niso imeli in seveda sem pojamrala da že 5 mesecev zaradi njihove malomarnosti ne morem plačevati stroškov in mi je lepo odgovorila da nisem edina, ki imam na kupu položnice. Tako da tisit trenutek sploh nisem vedela kaj naj si mislim o službenki. Sedaj ko sem čakala na ocenitev telesne okvare prvo od februarja do julija ( komisija se je spomnila da želi dodatne papirje ) od julija pa do danes ni bilo nič iz strani komisije. In sem pred 10 dnevi klicala na Zpiz zakaj moj primer še ni rešen in so rekli da nič niso dobili od mojega splošnega zdravnika sem mislila da me bo vrglo do stropa in potem sem letala oziroma moja spremljevalka saj sama ne morem urejati določenih zadev odšla mojemu zdravniku po dokazilo da je poslal takoj isti dan ko sem naredila en test. Tako da se je na koncu ugotovilo da je Zpiz izgubil vso dokumentacijo. No sedaj pa so zadevo pospešili v 10 dneh in sem vabljena na komisijo. Tako da Zpiz na koncu koncev ni tako angelski, hujše je če ne poznaš svojih pravic in se ne spoznaš na zakonodajo. vegeterianka Sporočilo je spremenil(a) vegeterianka dne 14. dec 2006 07:47:12

14. dec 2006 8:49

Mislim, da ko prideš v življenju do situacije, ko si ne znaš pomagati sam, je prav, da za to prosiš druge. Če nimaš ta pravih poznanstev, se pač obrneš na odvetnika, ki ti bo (seveda proti plačilu) posredoval kakšne pravice imaš in kakšni so postopki. Če pa se pomoči ne poslužiš, ponavadi je izgovor denar in visoke cene odvetnikov, pa si lahko jezen samo nad sabo, ker ne moreš pričakovati, da bo ena referentka, ki jo briga njena plača, pa odmor, pa kofetek, mehkost njenega stola v pisarni in podobno, skrbela za vas. V takih primerih se splača sposodit tisti denar za odvetnika, pa lahko vsaj samozavestno zahtevaš svoje pravice. Ko sem šla prvič na porodniško, nisem bila zaposlena in bi mi pripadalo nadomestilo nekaj čez trideset tisoč. Ampak sem šla toliko prej na socialno službo, da bi se pozanimala kakšne možnosti imam. Tam sem sedela in razglabljala, dokler nisva prišli z delavko do zaključka, da obstaja nek postopek za take primere, ko se upošteva zavarovalna doba zadnjih treh let in sem nato prejemala normalno porodniško. O tem sem enkrat brala v pravnih nasvetih v Oni, vendar nisem nič razumela. Ampak v bistvu, če bi jaz nesla tja samo dokumentacijo, ki jo oni hočejo, bi ostala brez vsega. Tako da se splača prej pozanimat in koga povprašat, ker če se zase sam ne potegneš, ne moreš pričakovati, da se bo kdo drug. matilda

14. dec 2006 10:44

Zelo dobro poznam delo komisij in posledično tudi delo omenjenih referentk, sama pa nisem upokojena in tudi nisem v postopku. Invalidska upokojitev pomeni korak k ohranitvi zdravja, ki bi se z nadaljnjo zaposlitvijo poslabšalo. Pomeni tudi velikokrat hudo ekonomsko stisko, saj so pokojnine grozljivo nizke. Vendar je treba invalidsko upokojitev šteti tudi kot dobro priložnost, da se prepreči nadaljnja škoda na zdravju. Odvetniki se zelo neradi ukvarjajo s takimi malenkostmi, ki so predmet te teme. Odvetniška tarifa za vsakih začetih 30 minut je 6.000 sit, kar ni mačji kašelj za nekoga, ki je že nekaj časa v bolniški. In če zadeve stranka ne razume dobro in je ne zna pripraviti, je takih obiskov kar nekaj. Tu vidim veliko vrzel v socilanih službah podjetij, zlasti pa Centra za socialno delo. Slednji bi moral biti sposoben tako strokovno ( pravno svetovanje) in operativno ( široko praktično znanje) pomagati v takih, zares socialnih stiskah. Naš CSD pa ima zaposleno samo eno pravnico, na 4 ure, zaradi depresije, ker več take pomoči ne potrebujejo. Obstaja tudi socialna pomoč kot Brezplačna pravna pomoč. Sto listin in brezoseben pristop, zato marsikdo odneha že pri prvem obisku. Kako deluje CSD pove primer, ko sem za neko gospo urejala to brezplačno pravno pomoč., za katero se je bilo potrebno odpeljati na sedež Okržnega sodišča in je CSD moral dati mnenje. Niso vedeli niti tega, kaj naj napišejo, niti tega ,katere listine za BPP so potrebne in kako ta postopek poteka. Na srečo sem to predvidevala in me je referntka potem poklicala.Njen izdelek pa je bil zmazek. Poglejte stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Skušajte najti navodila, obrazec za pomoč ? Kot da to ni njihovo delo. Smo socialna država, tako piše v Ustavi. Ko pa od blizu srečaš CSD, urade pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so gotovo tudi socialna služba, pa imaš občutek, da nismo otroci istega boga. Take zadeve potem porinejo v neke nevladne organizacije, tam delajo ljudje na javnih delih, ki običajno nimajo znanj in izkušenj, delajo samo kratek čas, država pa si umije roke. Zato se mi zdi prav, da obstaja neka možnost na internetu, da pridejo ljudje do informacij tudi na ta način. Sama že veliko let brezplačno delam tudi na socialnem področju, zato lahko povem, da je uradna pomoč zaskrbljujoča. Kot ste lahko videli, niti slučajno ne zagovarjam uradnikov, ki svojega dela ne opravijo dobro. Sem pa prepričana, da se sekrirati za nekaj, kar se je zgodilo in na kar nimamo vpliva, nikomur ne koristi. Dobre stvari ( invalidska upokijetev) je potrebno sprejeti kot dober razultat, ostale neprijetnosti pa čimprej pozabiti. frina