Ja s tem je malo križ, ker gre za zelo specifičen sir, ki ni všeč vsakomur in ga proizvajalci - predvsem ameriški že celo stoletje prilagajajo okusu množic. Zato je končni izdelek zares često podoben oranžnemu Joštu in ima okus po ničemer. V združenih državah je pogovorno nasploh v rabi samo cheddar in swiss cheese - cheddar je pri tem oranžen in swiss bel sir v lističih. Za ilustracijo je najbolje podrobneje opazovati in okušati sir v Mc'Donaldsovem burgerju - to je ameriška različica cheddarja - topljena rezina oranžnega nekaj. Podobno, kot kačkavalj v srbščini je cheddar v angleškem jeziku postal kar sinonim za trdi vzorjen sir. Resnični cheddar pa je izjemno aromatična zadeva, ki je po okusu še najbližje ne popolnoma vzorjenemu in otrdelemu Grana Padanu. Seveda tudi Britanci svoj najznamenitejši sir ponujajo v različnih stopnjah zrelosti od scottish mild, ki ga zorijo do tri mesece preko "seriously strong"(blagovna znamka), ki ga zorijo eno leto in na koncu zares skrajno aromatične in skoraj okamenele primerke, ki so lahko zorjemi tudi do treh let.
Zatorej priporočilo, za nezahtevne recepte - hamburger, sirna skorjica na zapečenem gratinu in podobno lahko cheddar brez skrbi nadomestimo z joštom, trapistom, mladim goudo ( ki je mlademu cheddarju po okusu tudi najbližje ), za srednje zahtevne recepte, ko sir še vedno termično obdelamo je dober nadomestek omenjeni grana padano ali še raje zbrinc, če pa si boste privoščili čisti kulinarični užitek in boste po carpacciu potrosili tenke rezinice svežega sira ali za sirovo ploščo, ne skoparite in se podajte k našemu francoskemu sosedu Le... tralala in si za dobre tri cekine privoščite 200g McLellandovega extra mature cheddarja. Jaz ga pravkar zobam in lahko vam zatrdim, da je "delicious"
šumnik