Paradižnik za ozimnico

Pozdravljeni!

Glede na to, da smo tik pred "izbruhom" velikih količin paradižnika, se obračam na forumsko občestvo s prošnjo:

Ali morda kdo pozna način izdelave močnega paradižnikovega koncentrata?

V mislih imam zelo močno koncentriran shranek, ki ni tekoč, pač pa se iz močno zgoščene mase pripravijo nenkakšne palačinke, ki se potem še sušijo na soncu. Spravijo pa se tako, da se položijo na povoščen papir in skupaj z njim zvijejo v rolice. Za porabo pa jih potem trgamo ali režemo po potrebi. Ta način so že davno, davno uporabljale moja mati in stara mati, sedaj pa nimam koga vprašati za recept. Iz otroštva mi je ostal le živ spomin na sušeče se "palačinke" in njihov edinstveni vonj.

LP, Omnivor

omnivor

26. jul 2014 16:22

Omnivor, prvič slišim za tak način shranjevanja paradižnika.

Po opisu pa me spominja na 'fruit leather', tanke sloje posušene sadne kaše. Ta produkt se je pri nas pojavil v trgovinah pred par leti (N.A. snacks). 

Poglej nekaj angl. linkov:

http://www.fitsugar.com/How-Make-Fruit-Leather-272301

http://extraordinaryordinarylife.blogspot.ca/2013/04/tomato-sauce-leather-

http://www.backpackingchef.com/tomato-sauce-leather.html

Bistvo zgornjih receptov je, da se gosto sadno/zelenjavno maso več ur suši pri temperaturi cca 60 °C v pečici - sigurno bi delovalo tudi na vročem poletnem soncu.

Sporoči, če je je morda to to in kako se obnese v praksi

26. jul 2014 18:17

Rezultat takega postopka sem si enkrat prinesla iz vandranja po Markah (Marche), bi kar odgovarjalo tvojemu opisu.

Ne vem, kako si z italijanščino (morda se najde dobra duša in naredi lep prevod), na grobo pa gre nekako takole: paradižnike očistiš semen, iztisneš, posoliš, popopraš, dodobra odcediš (prodajalec mi je govoril o vrečah iz blaga), na soncu posušiš na leseni mizi in  nato v obliki salame zaviješ v rumen papir, ki se je včasih uporabljal v trgovinah.

lp

28. jul 2014 14:12

Hvala obema!

Takole smo že malo bližje! Sodobni postopki izdelave tudi niso za zavreči - seveda pri meni pride v poštev le pečica, ker ne razpolagam s kaj prida novih kuhinjskih tehnoloških čudes.

No, zdaj ko italijanski opis omenja hrambo v olju, se tudi meni iz skritih labirintov spomina prikazuje nekakšna mastna temnordeča reč (paradajzove "klobase", s katerih je bilo treba pred uporabo odluščiti mastni papir...).

Drugače pa, vreče iz blaga, ja: ko delam paradižnikovo mezgo tudi jaz olupljene plodove narežem na manjše kosce, jih sproti mečem v veliko cedilo, preko katerega položim 3-4 sloje gaze; ko je polno, naredim culo in jo obesim za uro ali dve, da se odcedi (nikar cejenja ne pospešujte s stiskanjem!)

Ko (če...) ga bo vreme prenehalo biksati in bo paradajza res v velikih količinah, pa bom preiskusil različne metode in poročam.

28. jul 2014 15:35

Glede na letošnje vremem bo ves paradjz zelen .... nam sta doslej pordela dva na 15 rastlinah ...

28. jul 2014 18:27

Haha, meni tudi. Imam pa kar nekaj sorodnikov in prijateljev, ki jimpa lepo uspeva.

31. jul 2014 10:35

Zamuja, res! Kaže prav lepo, plodov je ko toče, lepo so debeli, a sonca jim manjka. Od okoli 20 sadik smo doslej nabrali kakšnih 10 zrelih (tako, za salato, za predelavo mora pa biti zrel do konca). Pa ga hodim gledat, roza barvo ima že dolgo, potem pa preskoka v "ta pravo" ni pa ni...

31. jul 2014 16:41

pri nas pa bo izgleda na eni gredi zmagala plesen in bo ves črn.

1. avg 2014 12:48

Danes sem naletela na tole:

http://www.dobrote.si/strattu-180g-p-212.html?cPath

Mogoče bo pa v pomoč.

LPA

13. avg 2014 23:43

Julijasi, hvala,

genialne stvari so vedno preproste!

Samo kaj, ko pa ga letošnje poletje prav zares serje, tako da sem glede na datum začel opuščati upanje na naravno pridobivanje teh čudovitih proizvodov. Imam pripravljeno tudi gosto mrežico za sušenje paradajzov na soncu, pa letos žal najbrž ne bo prišla v uporabo.