Velika tintnica

Včeraj sem naletela na travnik poln neodprtih velikih tintnic, ki pa jih še nisem nikoli pripravila in sem jih raje kar pustila. Zdaj pa stalno razmišljam, da bi jih šla pobrat, ampak ne vem noben recept. Bi se mogoče obnesle pohane, tako kot dežniki?

Y.

27. okt 2009 14:31

Ja, bi se, ampak zraven ne smeš piti nobenega alkohola.

http://www.kulinarika.net/clanki.asp?vrsta=8&offset

lp

cervus

27. okt 2009 16:07

Mislim, da veliko ali čopasto tintnico Coprinus comatus lahko brez škode poplakneš s kozarcem vina.

Za abstinente je prava tintnica Coprinus atramentarius, ki vsebuje koprin, ki skupaj z alkoholom povzroča motnje v krvnem obtoku.

Pohani sta pa obe vrsti odlični.

nola

27. okt 2009 16:48

Hvala za odgovore, na zgornjem linku sem dobila kar nekaj idej za pripravo. Danes sem malce prepozna, ampak jutri grem sigurno na gobo-lov. Je pa čudno da sem našla samo tintnice, praktično nobenih drugih gob. Vreme mi se kar zdi idealno, vlažno in zelo toplo za ta letni čas... Y.

27. okt 2009 18:11

http://www.hlasek.com/foto/coprinus_atramentarius_a

http://botit.botany.wisc.edu/toms_fungi/images/copr1.jpg

Prva je prava (C. atramentarius), druga pa velika ali čopasta (C. comatus).

Jaz k nobeni ne pijem nič alkoholnega oz. ju (če mi jih ne servirajo tik pred nos) ne jem, po načelu - kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi .

lp

cervus

28. okt 2009 16:26

Joj, tele gobice so pa prav pregrešno dobre. Danes sem napravila cel pekač polnjenih tintnic in vsi so jih zelooo pohvalili. Res imajo poseben vonj in okus. Polovico sem jih polnila z mletim mesom (masa kot za polpete, z malce več česna in petršilja), polovico pa s sirom in začimbami. Za svoj "gušt" sem jih par samo narahlo posolila in pokapala z oljem, da ne prikrijem njihovega okusa in so resnično superca. Y.

30. okt 2009 9:36

Kot zanimivost: Ko sem šel zadnjič nabirat gobe, sem naletel na lepo gredo velikih tintnic. Ker so te gobe zelo občutljive na prenašanje in ker hitro črnijo, sem jih pustil, da jih poberem nazaj grede. No, nazaj grede me je čakalo presenečenje. Te gobe so v dveh urah zrastle za priblično tri centimetre! Prej še lepe so nekatere že začele črneti, tiste male, ki jih sploh nisem nameraval pobrati, pa so bile ravno pravšnje! Toliko o reku, da kdo raste kot goba po dežju. LP Boris booris