Ne govori naglas o slovenski blaznosti. Ne govori o ničemer, kar ni vobče sprejemljivo..
Ti bom povedala, Hedonist, kaj vse sem že jaz našla v vrečkah za smeti! takrat, ko je bilo v naši državici govora o kruhu v smeteh, sem se šla malo igrat. Rokavice gor in v smetnjake (itak mi je bilo vedno zanimivo, koliko dokazov za kriminalna dejanja se v filmih najde prav tam)!
Res veliko kruha. Sirov, salam, zelenjave...vse uporabno (bajtevej, nekje sem zasledila, da obstaja neka avantgardna skupina mladcev, ki se iz njim poznanih razlogov - jaz jih slutim - prehranjuje izključno s hrano iz smetnjakov.. jim gre kar dobro. Seveda je to nekje na zahodu, pozabila kje).
Torej nekateri še vedno mečejo hrano stran. Tudi obutev, oblačila, barvice, zvezke, knjige! če ne vidiš in sodiš po sebi ali po govorjenju ljudi, ne moreš verjeti!
Nekajkrat v življenju sem pomagala pri selitvah. Kaj vse naj bi takrat romalo v smeti! Od flajšmašin do multipraktikov, nesešitega blaga, kastrol (Eterna, ker je bila tako težko črna in se z novo kuhinjo ni ujemala..), dežnikov, mizic, stolov....
Hvalabogu, da se mi marsikaj ljubi. Tako sem vse te stvari odpeljala na Dolgi most na bolšjaka (aja, tudi knjige, slike, gobelini so bili vmes..), krasno sem se zabavala, pokasirala tistih nekaj cekinov, vsi zadovoljni. Česar mi ni uspelo prodati, sem pustila tam in izza vogala špejala, kaj se bo zgodilo. Hitro je robe zmanjkalo. In tako je tudi prav! Ko vidiš to sceno, ko pred prvim mrazom nekdo hodi okrog ene navadne pečke na tri špirale (bogve kje v kakšni luknji za nesramno najemnino stanuje?) kot maček okoli vrele kaše, ker pač nima denarja...
Sem zašla s teme. Ali pa morda ne? Smeti so pomembnejše, kot kaže na prvi pogled.
Pravzaprav se bomo v teh smeteh zadušili in tukaj lahko govoriš o blaznosti drugačnih dimenzij, ne samo slovenski.
In da s smetenjem ne zadušim koga na tem prijaznem portalu, ta trenutek neham.
Edinole še to, Hedonist: pravijo, da je Slovenija ena taka silom prilike oz. števila prebivalstva incestoidna država (tega si nisem izmislila jaz), torej je ta takoimenovana slovenska blaznost ena realna postavka.
Jaz imam mednarodne gene, se izvzemam iz blaznostnih špekulacij. Klavirja pa nimo igrali, moja mama je bila pa najlepša. Pa oče tudi.
Čao!
japaja