član od 20069217 sporočil
Dobri bog pomagaj.....
Slovenija je marsikaj, definitivno pa ni geografsko velika država. In to pomeni, da tudi v primeru, da če bi nekdo živel v Kobiljah, Bled ni tako obupno oddaljen od tam, da se ne bi človek zmogel tja odpeljati, parkirati, narediti en korekten sprehod okrog jezera, malo medtem pri pohajkovanju pogledal na levo in desno in ni vrag, da ne bi našel kake gostilne. Oziroma, tam, kjer je več gostov, po možnosti italijanskih, tam je po defaultu dobra hrana (mislim, pa saj ni to raketna znanost, da bi bilo tako težko izvesti ta sklep....). Velja takisto za kremne rezine.
Ker konec koncev, vsi govorimo slovensko in ni razloga, da ne bi človek v kraju tudi kaj vprašal. Ker domačini, verjeli ali ne, celo kaj vedo in znajo usmerjati.....Ker jezik ni ovira, kje je potem ta silna ovira, da se tako neverjetno izmikate komunikaciji ena-na-ena? Pri toliko sredstvih ,ki jih imamo na voljo za komuniciranje, se evidentno vse manj v resnici komuncirira. Ker čez tisto v živo izgovorjeno na lokaciji, Dober dan, smo prvič tukaj, kraj je lep, a priporočate kak ogled, pa kje se kaj poje....; čez tisto ga ni. Je ni ne kulinarike.net ne gugla (če odštejemo, da ima Bled čisto lepo spletno stran), ne nič.
A propos kremnih rezin: tiste "hotelske" so originalne. Tam so jih začeli delati. Če komu ne sedejo, potem itak ni za kremno rezino (saj ni treba, meni tudi sacher ne orginalni ne kopije ne padejo med favorite, pa kar živim). Po drugi strani pa je sprehod okoli jezera (jutranji je neprecenljiv), ki se konča ob desetih na terasi in piješ kavo in ješ "hotelsko" kremšnito - pa če to ni definicija neprecenljivega in če to ni nadaljevanje od tam, kjer je njega dni končal Proust z madeleine kolački....potem pa ne vem, kaj to je.
Drugače smo pa tujce na Bledu vedno peljali po naslednji ruti:
- pri odcepu za Gorje zavili in se peljali po tisti cesti do odcepa na grad (in prodajali, da si gremo ogledat grad in so gostje pač morali sprejeti to dejstvo, če si turist, moraš gledati gradove). Nato smo peljali do tiste najvišje točke, nakar še peš do grajskega dvorišča. Ni bilo ravno blazno spektakularno, grad kot grad, nakar smo goste vodili do ograje na terasi in rekli, no, sedaj pa poglejte TALE razgled....in takrat so ljudje prvič videli jezero. In je seveda pozitivni šok vedno deloval.
- Nato smo seveda naredili peš obhod ob jezeru. Po tej dozi "Bleda" so ljudje več-ali-manj pojedli vse in bili dobre volje.
Vendelina jr.