Moški v kuhinji

Moj ima smisel za vse kar dela. Vedno je nekaj novega, sedaj se je naućil peči še biskvitna peciva. Najboljša pa je njegova pica. ham-njam

moram še enkrat pohvalit mojega. mam tako službo, da sicer delam doma, ampak se velikokrat zgodi, da niti od telefona in računalnika do kuhinje ne morem, razen na kakšno solatko in se je zdaj navadil (ne živiva še skupaj), da kadar imam veliko dela in ve, da si ne bom kuhala, pride in mi naredi kosilo. še posebno vesleje ima od takrat, ko sem ga začela hvaliti pred njegovo mamo in kolegi 5rusa

Pri nas doma je glih kontra. Vedno kuham jaz. Zato pa ona odlično pomiva posodo (oz. zloži v pomivalca) ;)

Včasih so prav zabavne situacije. Pride kolega na obisk in opazi, da jaz mesim testo za kruh, med tem ko ona kosi travo okoli bajte.

 

sonic

Moj mož je v kuhinji povsem samostojen. Skuhati zna prav vse. Še posebno ga veseli priprava raznoraznih sladic, rad tudi preizkuša nove recepte. Med mojo nosečnostjo, ki je bila rizična, in še nekaj časa po porodu, je bila kuhinja povsem njegova domena. Pripravljal je vso hrano, od zajtrka do večerje, seveda pa je kuhinjo tudi čistil in pomival posodo, ker takrat še nisva imela pomivalnega stroja. Po novem se je naučil tudi priprave otroške hrane in me še vedno razvaja s pripravo kosila, kadar se meni ne ljubi kuhati, to je povprečno enkrat na teden. Priznam tudi, da za kakšen kuharski nasvet raje poprosim njega, kot na primer svojo mamo. Skratka, v mojih očeh je popolen gospodinjec, saj se spozna tudi na druga izvenkuhinjska opravila. Zato ga želim tule, na očeh javnosti, še prav posebej pohvaliti. Šunkica

Mi imamo vsak dan kosilo, ki ga skuha mož in to že mnogo, mnogo let. Začelo se je tako, da je on bil pred mano doma in je začel kuhati. Po kosilu pa je kuhinja moja in imam zeloooooo veliko dela, da jo pospravim. Tudi ob nedeljah je glavni kuhar on. Ob sobotah kuham jaz. Včasih je pripravljal tudi odlične slavnostne jedi (iz Pellaprata), predvsem mesne, čeprav sem že jaz začela prevzemati to njegovo kuho za bolj svečana kosila ali večerje. Če je pri volji in je taka priložnost, pa se še vedno loti marsičesa. Od sladic pripravlja samo zavitke, ostale sladice so moja domena. Ugotavaljam pa, da mu z leti zmanjkuje idej za kuho in mu moram velikokrat svetovati . Sin ni doma nikoli kuhal (kot, da ne bi imel zgleda o moških v kuhinji), sedaj, ko ima svoje gospodinjstvo, pa je postal odličen kuhar . zvezdica55

Nisem še poročena, je pa moj fant po poklicu kuhar in je bilo tako tudi njemu že na začetku jasno, da bo on principalen za vihtenje kuhalnice, jaz pa za odkrivanje loncev In za degustiranje, seveda. Tako ga skoraj vsako soboto ali nedeljo "nadlegujem", da skuha kosilo; prepustim mu tudi pripravo silvestrove večerje, pa večerje za obletnice in rojstne dneve. V zadnjem času se vse več ukvarja tudi s sladicami, tako da mi res ni potrebno skrbeti za nič, saj tudi posodo opere sam. No, samo lačna moram priti na pojedino in to je vse macadamia

Midva sva zelo rada kuhala skupaj: on je vedno narezal meso, ker jaz tega ne maram, njemu je pa čisto všeč, jaz sem zrezala zelenjavo, olje je vedno on vliv v vok, ker ga zna tako dobro porazdelit po stenah (meni je to precej težje, ker imava ogrooomen litoželezen vok in seveda temu primerno težek) - od tu naprej je bilo moje področje: seveda omakice in začimbe;) Oba sva pri tem zelo uživala (ja, lahko govorim tudi zanj, ker je to 10000x sam rekel;), ker sva bila skupaj, se zmenila, kaj se je dogajalo čez dan, nekaj skupaj počela, imela skupen hobi... V trgovini sva dostikrat iskala kake posebne sestavine za kako prav posebno jed in vedno razvajala svoje goste. A zakaj govorim v pretekliku? Hehe, zato, ker zdaj ni več tako, seveda;) Ne, še vedno bi si to strašno želela, oba, jasno, ampak trenutno se mora (vsaj) eden od naju ukvarjat s tamalo, da lahko drugi v miru kaj naredi;) Saj bo vse po starem čez nekaj let (ali pa tudi ne, hehe;) Tak da zdaj večkrat jeva špagete s paradižnikovo omako iz kozarca, hihi in to dostikrat on naredi. Špagete v vodo in paradižnikovo omako v mv, hehe. Sicer mi dostikrat naredi nek svojevrsten "apple crumble", to je mislim da edina sladice, ki jo zna;) Čeprav dobim za vsak rojstni dan tudi torto. Veri

No no, Veri, otrok vaju bi moral kvečjemu zbližati, ne pa razdeliti. Kako potem šele mi kaj naredimo, ki imamo po tri. Saj ni potrebno, da je skozi na rokah. Še zdaj mi je živo v spominu, ko je bila mala stara tri mesece in sva za miklavža pekli piškote. Je bila cela od moke, ker ni bila pri volji za spat in na vse to pride še patronažna nas mal pogledat. Se je prav od srca nasmejala. Sicer malo iz teme, a me kar privzdigne, ko mi nečakinja pove, koliko je dela z otroci in da sploh ne more nič naredit, dokler ne zraste, mislim da kar enih 10 let. Malčica