Francoska restavracija

Zadnji teden je bila otvoritev nove francoske restavracije nekje v Ljubljani. Mogoče kdo ve za ime in naslov.

Hvala, Saša

Mir in dobro!

2. apr 2008 18:23

Nekaj je bilo objavljeno v včerajšnjem delu, naj bi bila pod Kinoteko, imenuje se pa Bon appétit. Žal do članka ne morem, je plačljiv.

2. apr 2008 19:08

Delo: Pri Sergeu in Krystyni - Gala večerja za razminiranje Tor 01.04.2008 Madžarska in Francija sta si bili pred dnevi skoraj tako blizu kot ob jutrih v elizejski palači, ko si – združeni v genih francoskega predsednika – pomaneta oči. V Kinoteki so predvajali madžarski film Ljubezen, v kleti pod njo so slovesno odprli novo francosko restavracijo Bon Appétit. Mesto je končno dobilo tudi pravo francosko restavracijo, ki so jo na vabilu sicer skromno degradirali v »francosko navdahnjeno«. V veži so poleg hostes, odetih v obvezno črnino, v nizkem startu čakali tabloidni mrhovinarji. Obiskovalce – ti se po sili razmer niso mogli izogniti postanku ob brhkih dekletih, ki so skrbela tudi za oddajo plaščev in površnikov – so premerili od pet do glav in jih skladno z rumeno presojo zasuli z bliskavicami. Mala francoska restavracija je bila zloščena in svetleča. Gospod Serge je neki (očitno sveži) TV-novinarki pojasnjeval, kako sta z gospo Krystyno »padla« na Miklošičevo 28 in odprla oštarijo. Ob desni steni so se očem in grlom ponujale steklenice izključno francoskega vina, cene zanj pa so se gibale od 14 do 144 evrov (Château Branaire, Saint Julien – letnik 1996). Z bližnje mizice so mežikale lično zložene francoske revije in časopisi (Le Mond, Le Point, Cuisine et Vins, La Revue du Vin). V preddverju kinodvorane so se odvijale še zadnje priprave na pogostitev. Vinu so se kmalu pridružili prvi simpatični kanapejčki in sveža zelenjava s pripadajočimi omakami. »Mes dames et mesieurs,« je glasno pomenkovanje povabljencev prekinil Serge. Ponovil je argumente v korist odprtju restavracije v majhni Sloveniji in še manjši Ljubljani. Prevzem evra, predsedovanje EU, ki ga bomo predali prav Franciji, in podobne suhoparnosti. Ko je za dobro mero navrgel, da sta se s Krystyno zaljubila v našo deželo in da se bosta prav tu kmalu poročila, se je iz gneče izvil slovensko-francoski »uuu, la la«. Po končanem govoru, se je dogajanje odvijalo po začrtanih smernicah. Kanapejčke so zamenjali raznovrstni siri, mrhovinarji so postali še nadležnejši. Bralcem se vnaprej opravičujemo, če jih bomo užalili, ko bomo zapisali, da so moški v črnih oblekah in belih srajcah s črnimi metuljčki videti kot pingvini. Teh je bilo v četrtek zvečer v Grand hotelu Union veliko. Pomešali so se med dame, sfrizirane do podrobnosti, odete v svilo in druge imenitne materiale. Pred večerjo v okviru sedme Noči tisočerih večerij so debelo uro lahko izkoristili za damske in gentlemenske pogovore o tem in onem ob kozarčkih šampanjca. Kadilci so se pred rahlim dežjem lahko umaknili pod streho in se pritisnili ob grelce. »Kaj bo tudi ples,« je zanimalo kadilko v slavnostni črnini. »Bo, bo,« jo je potolažila sotrpinka. Starejši kadilci so kadili manj ležerno, vzrok pa se je verjetno skrival v poslovilni repliki: »My wife is waiting.« Da, slovensko smetano (Branko Đurić – Đuro, Milena Zupančič, Dušan Jovanović, Zoran Janković, Jelko Kacin, Zmago Jelinčić Plemeniti in drugi) so obarvali tuji ugledni gostje (veleposlanika Kanade in BiH, začasna odpravnica poslov ZDA in drugi). Večerje so se namreč udeležili donatorji programa Adopt-A-Minefield, ki so Fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) pomagali zbrati več kot 43.000 evrov. Ko so se odprla vrata v veliko dvorano hotela, kjer so se v intimnem ambientu svetili snežno beli prtički, sveče in druga hohštaplerska kulinarična bižuterija, so se nališpani gostje po hitrem postopku posedli. Povezovalca večera (Živa Vadnov in Boštjan Romih) sta na oder najprej povabila častnega gosta, tako imenovanega Dr. D. R., torej, našega zunanjega ministra. Sprehodil se je mimo zastav ZDA, Kanade, Slovenije in EU ter na govorniški pult položil plonk ceg"lc. »Politika je minsko polje, zato poznam minska polja,« je začel in hitro dodal, da bo nadaljeval v resnejšem tonu. Govora se je – iz nam neznanih razlogov – lotil malce shizofreno. Začel je v angleščini, nato pa je hitel prevajati v slovenščino. Sklenil ga je s pojasnilom, da mora žal takoj oditi: »Thank you, hvala lepa in dober tek!« Slavnostno večerjo je zamenjal za sedež v oddaji Trenja. Anuška Delić magnolija

15. maj 2008 14:45

ja tale restavracija je zelo ok. Hrana je odlična, sploh sladice so meni božanske. Se splača poskusit, pa še nekaj novega je, ker pri nas francoska hrana ni ravno najbolj prisotna, kar mi je še všeč je to, da imao normalne cene. Polžev sicer nisem poskusila, ampak ostale stvari so pa ful dobre. Kakšne so vaše izkušnje? tjasa23