Lupljenje lešnikov in mandeljev

Zdravo,

zanima me kako naj olupim mandeljne in lešnike (to je tista rdeča kožica, ki je prisotna), da bi jih potem uporabila za pipravo peciva. Morajo pa biti olupljeni pa ne vem kako.

Hvala za odgovore.

cimetovka

14. feb 2008 14:42

Mandlje popariš v vreli vodi in jih potem drgneš med dlanmi. Lešnike naložiš na pekač in pustiš nekaj minut v vroči pečici, pa potem enako kot z mandlji, gneti med dlanmi. Enkrat samkrat sem se lotila tega in nikdar več, raje kupim oboje že olupljeno. Mamamia mamamia

14. feb 2008 14:54

Kakšno džazno pecivo pa nameravaš delati, da je nujno "olupiti" lešnike in mandlje? Meni je "lupljenje lešnikov" še ena taka finta, s katero nekoga zamotiš in potem je dolgo časa zamoten. Tako kot v časih JLA-ko so morali čistiti kopalnice in fuge med ploščicami z zobnimi ščetkami..... Skratka, nekaj, kar je čiso odveč. Pa tudi, po eni strani hočemo, da je v prehrani čim več vlaknin, da je moka polnozrnata in te stvari, po drugi strani bi pa lešnike lupili? A ni to malo kontradiktorno? Bojda je pri lupljenju ena finta z oparjenjem zadaj. Sama se temu na veliko izogibam. Oparjeni oreščki, lešniki....meni imajo potem aromo po trohnobi in plesnivosti. Zlasti orehova potica z oparjenimi orehi...brrrrrr. Če se le da, kupim cele lešnike, mandlje ipd in jih potem zmeljem z enim starim mlinčkom za kavo in so še vedno nastali zelo izvrstni izdelki, ki so obdržali osnovno aromo. Vendelina jr.

14. feb 2008 15:08

Meni pa so olupljeni lešniki zakon, ker imajo tak okus kot oni v čokoladi (ko me prime lakota po čokoladi, se potem s pestjo praženih/olupljenih lešnikov kar fajn zamotim). Sama sem jih lupila le enkrat, ker jih nisem olupila ampak zažgala, tako da rajši kar olupljene kupim. Ponavadi jih zmešam s sončničnimi semeni, rozinami, krhlji in podobnimi zadevami - takšna mešanica je res prava energijska/zdrava bomba, nepogrešljiva na gorskih poteh... Za peciva pa tudi jaz uporabljam neolupljene oreške. tigris

14. feb 2008 15:27

Lešnike dam v veliko ponev in jih tako nekaj časa grejem ter občasno premešam. Nato jih dam med krpo in z roko valjam. To je vsa umetnost. Piškoti iz praženih lešnikov so meni osebno boljšega okusa, tudi bolj krhko je. Lešniki pa so tako dobri, kot tisti v čokoladi, kot pravi Tigris. Se mi pa to ne zdi nek zahteven posel. En, dva tri. Tako jih pripravim tudi za kakšen posip. Meni jo to opravilo čisto simpatično, kadar sem pri volji. Kadar pa nisem, pa tega ne počnem. Večje muke mi povzroča trenje in prebiranje iz lupin, ampak tako pač je, če imaš domače lešnike. Lani so prav obilno rodili. magnolija

14. feb 2008 16:35

Olupiti mandlje je res mala malca. Daš jih v vrelo vodo, počakaš minutko ali dve, in jih enostavno iztisneš iz lupine. Z lešniki pa je res kar nekaj packarije, sploh, ker se nekatere sorte zlepa ne dajo olupiti. Kaprica gor ali dol, nekateri so alergični na tarjave lupinice. Lep pozdrav, Sonja

14. feb 2008 18:27

Ja z mandelji je res malo dela...jaz to naredim ob gledanju TV zvečer Roncolino

15. feb 2008 0:59

Se strinjam z Vendelino, tisti okus je fej. Pripomnila pa bi, da nekateri še vedno tisto z zobno ščetko delamo . Aja, punce, sama kupujem že olupljene oreščke... katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

15. feb 2008 7:20

Sem včeraj dobila M & M bonbone,in enih par tistih arašidov je imelo gor še rjavo lupinco.Fuj in fej okus. anaeva

15. feb 2008 9:12

Vendelina, glede lešnikov nimaš prav, saj ne gre samo za "lepoto", ampak lešniki ob praženju tudi dobijo tisti dobri okus, ki se precej razlikuje od okusa surovih lešnikov. Navadno jih dam v pečico, ko pačem že kaj drugega. Jih pa potem nikoli ne lupim do čistega, ampak samo toliko, kolikor gredo kožice same dol, ko jih podrgneš. Mandlje pa tudi jaz "slačim" samo v izjemnih primerih (gotovo bi jih za alergika), saj ne gre za bistveno razliko v okusu. Za krasitev piškotov, kjer morajo biti olupljeni, pa jih tudi jaz navadno kupim. teta torta

15. feb 2008 9:35

Vse stvari, ki spadajo pod Vendelinine zobne krtacke (lupljenje arašidov, lešnikov, mandljev, kostanja), jaz najrajsi delam po principu kmečkega ličkanja - kadar povabim friendico ali dve na babji cvek in svoh kofe, se usedemo za mizo, kafetisamo, kaksno pokadimo, se nacvekamo, mimogrede pa zmecem na primer pol kile arasidov iz lupin, pospravim racune po denarnici ali ocistim pecico. Dokler sem se kaj likala (sedaj v glavnem samo se zlagam), sem tudi cunje najrajsi zlikala ob takih prilikah. Ce se moram s takimi zen opravili ukvarjat sama, me namrec praviloma premami kaksna knjiga ali pa wikipedia, ob cveku se pa zgodijo takole mimogrede... lp, proxima