Eu in otroška debelost

jaz npr. paradižnokovo mezgo ali pa vegeto delam sama doma, zato se nam je zadnjič pripetilo, da sem v pomankanju časa kupila pelate za na hitro v mezgo z čufti, pa jih ni nobeden jedel! Sem si rekla: saj če enkrat kupim pločevinko e-jev nas pa tudi ne bo pobralo.Pa je šlo vse sosedovim psičkom. Moram reči, da imam vso zelenjavo iz vrta v skrinji, izkemoma uprabljam govejo kocko nekajkrat na leto. Moj 5 letni sin me zadnjič vprašal, zakaj golaž, ki ga jaz skuham, ni nikoli tako rdeče barve kot v vrtcu. Pa mu razložim, da mamica naredi omako iz zelenjave, ki raste na naši njivi, ki je zdrava in brez umetnih snovi, kuharice pa naredijo golaž iz kupljene omake(zaradi pomankanja časa), ki je v konzervi in ni tako zdrava, kot doma-se mi je zdel primeren odgovor za 5-letnika. Kot vsaka mama ga redno sprašujem:" kaj ste pa danes jedli za kosilo?" in odgovor prejšnega tedna je bil:"strupen golaž!" Tudi čokolade moja 2 otroka nista poznala do drugega leta starosti oz. do vstopa v vrtec, so nas pa vzgojiteljice čudno gledale, ko nista vedela kaj prvič početi z rjavim koščkom čokolade v roki.Moram pa reči, da drugi otroci in njihove prehranjevalne navade zelo vplivajo na prehrano otrok cele skupine. Eden je rekel, da se po fižolu prdi, pa ga cela skupina v vrtcu ne je-tudi moja dva, vsaj v zrnati obliki ne. Na splošno kupujemo zelo malo pripravljene hrane, ravno tako ne peciva in kruha.Smo se tako navadili, pa nam kar gre zaenkrat. Me pa zmrazi, ko mi je zadnjič prijateljica rekla, da vsak petek večerjajo z otroci v mcdonaldu.Njo pa zmrazi, ko ji povem, da ne morem nakuhati žgancev, mlečne kaše, štrukljev itd. Se pa strinjam, da zgledi vlečejo.Otrok se veliko nauči z opazovanjem svojih staršev/med drugimi. V nakupovalne vozičke drugih pa tudi jaz zijam-ne morem, da ne bi. tjamat

Bom še jaz pristavila svoj piskrček. Spomladi so v vrtcu izvajali anketo o zadovoljstvu otrok in strašev z jedilnikom. Ker sem sama izredno nezadovoljna predvsem z zajtrki in malicami, sem k anketi priložila svoje razmišljanje in predloge. Naj povem, da imajo otroci v vrtcu za zajtrk pogosto pico, paštete, klobase, za malico so razni keksi in čokoladno mleko, kinder pingvi, sladoled ipd. Saj tudi doma občasno grešimo, trudim pa se, da vsaj v glavnem jemo čimbolj zdravo (stročnice, rjavi riž, polnozrnat kruh pečem sama, oreški, sadje,..). Ko je v začetku šolskega leta ravnatelj predstavljal rezultate ankete, sem izpadla kot da sem iz lune padla, komentar ravnatelja pa je bil naslednji: hrana je predraga, da bi jo metali stran (predpostavljal je, da otroci zdrave hrane ne bi jedli), zato raje pripravljamo hrano, za katero vemo, da jo bodo otroci pojedli in da bodo siti, pa čeprav je nezdrava. Rekel je še: ne bomo na jedilnik uvrščali neke leče in ajdove kaše, če pa otroci tega sploh ne poznajo. Kar naprej tudi poudarja, da za vse skrbi stroka in da je vse pod nadzorom stroke. Samo kaj ko ne razumem, kako za jedilnik skrbi stroka, če ga sestavlja učiteljica slovenščine? ajetam

Sama še nimam otrok. Čedalje bolj se zavedam, da je lažje govoriti, kot storiti, sploh če sam tega ne doživljaš vsak dan. Pa vendar, govorim lahko o svojih izkušnjah, pa ne s svojimi otroci, ampak s svojimi starši. Danes sploh ne poznam več otroka, ki bi vse jedel. Zakaj? Ker mu starši pač dajo na krožnik, kar si zaželi in to otrok izkorišča. Ko sem bila jaz otrok, sem dobila na mizo tisto, kar so vsi. Če nisem pojedla, pač nisem bila lačna. Torej sem tudi za sladico presita. Jem lahko kasneje. Danes se kuha skoraj vsakemu otroku posebej. To me resnično iritira. Uredu, pri meni so obstajale morda dve, tri vrste hrane, ki jih nisem marala. Ampak, da je danes ravno obratno, da marajo dve, tri vrste hrane, ne marajo pa vse ostale, je pa krivda staršev. Menim, da se otrok navadi okusa hrane. Dolžnost staršev je, da ga na to navadijo in mu skušajo dopovedati, kaj pomeni zdravo prehranjevanje. Ko se začenjo zbadanja v šoli, je ponavadi že prepozno ... otrok je zaznamovan za celo življenje ... verjemite, vem o čem govorim. Na srečo ne iz lastnih izkušenj, pač pa iz izkušenj moje bližnje prijateljice. Se pa strinjam tudi s tem, da je žalostno, da današnje mame ne znajo kuhat oz. jim to vzame preveč časa. Tega preprosto ne razumem. Otrok in njegov zdrav, topel obrok je vendar na prvem mestu. jessy6

Hja, tako je. Ker tudi kuharice nočejo kuhat pod vsemi pogoji, ki jih zahteva inšpekcija. (Pri nas v službi se le ta najavi, pa imajo kuharice tisti dan čepice, predpasnike, rokavice, česar sicer ne nosijo...).

Pol je pa najlažje kupit, ne?

In za ceno, ki jo bom plačevala za vrtec, jo dam v privatnega, kje rsami kuhajo, dobro, zdravo... Sam mal deleč mi je za vozit... Privat je celo cenejši od državnega, in to legalen vrtec, si morete mislit?

 

Sem pa mnenja, da če bojo dobili ajdovo kašo, lepo postreženo, na zabaven način, bojo jedli. Ker zgledi vlečejo in otroci posnemajo eden drugega... Sicer je pa E. Pavlič napisala kar v redu knjigo o prehrani otrok v vrtcih, celi jedilniki so za celo leto in potem še poraba sestavin, vsi recepti. Prehudo za kake učiteljice, da bi se malo razgledale, a? lidka Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 12. nov 2007 12:40:54

Učiteljice pa res nimajo časa, da bi še kakšno dodatno literaturo brale, še za domače kosilo skuhati jim zmanjka časa,če je pa že treba kaj skuhati pa testenine pa omako iz pločevinke.

http://www.v-tezno.mb.edus.si/eko_prehrana takole pa se prehranjujejo v našem vrtcu. dixi

xsara, kolikor jaz poznam učiteljic tu pri nas na kmetih, se vse lepo dodatno izobražujejo (jih nihče ne vpraša, če imajo čas, ker to enostavno spada k njihovi službi) in tudi za družino uspejo najti čas, v smislu kuhanega kosila in ne nazadnje je treba zvečer še otroke polovit po vasi in jih preštet. Omake iz pločevink pa so ponavadi za Flokije Ognjič

Ognjič, hudiča... Jaz grem tudi na kmete, pa so zlo komot...??? Kako to? Je pa res, da sva z dveh različnih koncev doma, smrk, smrk... lidka

  tam so bolj mestni kmetje, moraš k nam pridet Ognjič

xsara je napisal/a:

Učiteljice pa res nimajo časa, da bi še kakšno dodatno literaturo brale, še za domače kosilo skuhati jim zmanjka časa,če je pa že treba kaj skuhati pa testenine pa omako iz pločevinke.

 

Hmmmm, mi zna kdo razložit, zakaj nimamo časa? Morebiti zato, ker smo v šoli od petnajst čez sedem do pol dveh, potem letimo na kakšno študijsko, ki se začne nekje ob 14. uri, če imamo srečo, pa ob 15., traja nekako do 19.30, nato se vozimo domov (jaz konkretno dobro uro), hodimo na dve, tri skupine študijskih (ker pač učimo več predmetov), popoldan letimo v šolo na govorilne, roditeljske, eko dneve, odprta vrata šol, prireditve za starše, lahko da smo na ekskurziji ali športnem, naravoslovnem ali kulturnem dnevu, ki se praviloma ne konča pred 14. uro, imamo v popoldanskem času še kakšne krožke, če gremo z otroki v CŠOD, nas pa pet dni sploh ni doma (nihče te ne vpraša,ali imaš doma majhne otroke ali ne), tu so še obvezni seminarji, dodatno izobraževanje (s tem ne mislim na seminarje, pač pa na izobraževanja, ki so se začela z uvedbo devetletke - da lahko sploh poučuješ v šoli, čeprav si že pred toliko in toliko leti študij zaključil z diplomo) - zdaj pa mislim, da nisem ničesar pozabila (učiteljice, če sem, me popravite, prosim!). Upam, da še vedno veste, da se moramo vsak dan pripravljati na pouk za naslednji dan - in to ne z levo roko, ampak morajo biti napisane priprave - da o letnem delovnem načrtu, ki se vsako leto spreminja (poglejte, koliko različnih učbenikov je samo za en predmet), sploh ne govorim, tu so še kriteriji ocenjevanja znanja, sestavljanje preverjanj, preizkusov znanja, popravljanje preizkusov znanja,....  ja, res smo učiteljice lene in nemarne, da še poštenega kosila nočemo skuhati svojim otrokom! Zato, stran z učiteljicami! Vsi tisti, ki menite, da dobro, lepo živimo, da se 24 ur na dan praskamo po nosu - izvolite v razrede (pa drugam tudi) namesto nas. Da se bosta tudi vam cedila med in mleko! Verjetno vam nihče ni preprečil (po končani srednji šoli) da bi se šli izobraževat za učiteljice. Vsaj meni ni.

LP

P.s. Spulili so mi zob - to je še dodatno razplamtelo plamen jeze, ki se v meni prižge vsakokrat, ko kdo pljuva po učiteljicah.

cervus