Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

12. feb 2013 9:17

In zakaj je bilo zdaj potrebno to obelodanit vesoljni Sloveniji (ok, ok, mal pretiravam, ampak dejstvo je, da je kulslo zelo priljubljena)???? Tudi en čink nas nič ne zanima, dotični družini enega kosa kruha nismo odrezali, tako delajo s svojim denarjem, ki so ga verjetno zaslužili na pošten način.

In res ne vem, zakaj eni občutijo tako sladostrastje, ko lahko s prstom kažejo na sosede - lejte, kolk so slabi in neumni!!!!

Grdo je to!

lp

12. feb 2013 9:43

Elaphus, mislim da Kotarca ni napisala tega zaradi "sladostrastja" kot ti praviš. Jaz to bolj razumem kot poduk vsem staršem, zgodba ti da mislit.

12. feb 2013 9:45

Jaz sem pa razumela Kotarco, da je povedala eno od življenjskih zgodb, takih in onakih vsak od nas pozna. Saj ne moreš zapreti svoja vrata in nič videti in nič slišati.

Pozdravček!

12. feb 2013 10:02

Točno tako!

Pameten človek se lahko marsikaj nauči iz tujih napak, neumen se še iz lastnih ne more!

Ravno ta resnična zgodba je na mreč  obvarovala mojo sestro, ki jo je v nekem obdobju zamikalo lagodno življenje brez dela.

Upam, da bo komu koristila, zato sem napisala. Osebni podatki so seveda malo spremenjeni.

 Sladostrastje ? Lepo vas prosim, no.

Kotarca

12. feb 2013 10:12

Še huje-bojijo se jih.

12. feb 2013 10:45

Kotarca, bravo, tudi jaz sem napisala zgodbo sodelavke ravno z namenom, da se tudi iz tujih napak lahko kaj naučimo. Pa naj bodo takšne ali drugačne. Ko vidiš,da se drugim zgodi smola, vsaj  malo pomisliš in postaneš bolj pozoren, da se tebi nebi. Je pa problem, res dvojna vzgoja. Tudi mi smo se z tem morali spoprijeti, ker sem jaz bolj stroga, kot mož. Pa sva se enkrat lepo sama vsedla, se pogovorila, da je beseda obeh enakovredna. Na srečo je bilo dovolj zgodaj, nekje pri 3-4 letih. Ne vem, kaj me še lahko doleti, zato ne bom pametovala...vam povem čez 15 let, če nam je uspelo.

12. feb 2013 12:19

Pred nekaj leti se je sodelavec pritoževal o svoji 14-letni hčerki. Vsak vikend naj bi zahtevala  Kobilico (5000 tolarjev) za rave party. Nekajkrat je popustil, potem pa zaprl banko. Jok in stok dnevno na tapeti ("Če mi ne boš dal denarja, bom šla na socialno in te prijavila, da me zlorabljaš..."), na srečo je bil dovolj močen, da se je vse uredilo, hčerka končuje faks, rave party-ji so pa pretekla neumnost (te zadnje besede so baje njene).

12. feb 2013 13:11

Ja, v našem kraju, je pa na tak način, kot ti razlagaš, malaga, to počela babica. Staršem pa molčala o filanju vnuka z denarjem. Končalo se je zelo žalostno! Vnuk se je podal v drogo, bil je v komuni, nazadnje pa zaključil z samomorom. Najhuje je pa to, da sem se ravno v tistem trenutku, ko se je fant zapeljal pod tovornjak, bila prva na kraju samem. Verjemi mi po desetih letih, še ga imam vedno pred očmi-groza.

12. feb 2013 13:55

Hmmm, ne vem no, upam, da s Kotarco poznava isti primer, ker me je kar strah pomisliti, da obstajata dva primera, ki sta si tako zelo podobna (leta se ujemajo, pa dva starejsa brata, pa potuha najprej s strani fotra, danes pa s strani mame in seveda uboga hcerkica, ki ni nic kriva, ce ji v zivljenju ni lahko ).

12. feb 2013 14:06

Ne bi bilo napačno vsaj skušat razumet, kar je napisala elaphus.

lp