

gruzijska hladna orehova omaka - za k mesu, zelenjavi, ribam...
2/5
Oceni
Čebuli skuhamo do mehkega(1) ali pa ju zmehčamo na topljenem maslu. Skupaj z orehi, česnom in kisom zmeljemo oziroma predelamo v gladek pire na izbrani način (blender, palični mešalnik, možnar...); po potrebi dodajamo tekočino(2). Na koncu s tekočino še razredčimo do želene gostote, po okusu posolimo ter začinimo z mešanico hmeli suneli (kupljeno ali doma pripravljeno). Če manjka ostrine, dodamo še malo črnega popra ali mletega čilija.
Omako sacivi (საცივი) se tradicionalno ponudi s kuhanim, razkošč(ič)enim in nacefranim mesom (piščanec, puran, kunec... za 4 osebe zadošča slab kilogram mesa s kostmi) ali ribo – meso z omako polijemo, ali pa tudi z zelenjavo (npr. zavito v rezine jajčevca – sacivi mora biti bolj gost). Preden ponudimo, naj nekaj časa (uro, dve, lahko tudi čez noč - potem v hladilniku) stoji, da se okusi prepojijo. Sacivi lahko ponudimo tudi kot namaz - tedaj naj bo bolj mazav kot tekoč.
Postrežemo sobne temperature ali celo ohlajeno; tik prej po vrhu potresemo s semeni granatnega jabolka in svežim sesekljanim zelenjem. Ponudimo s pšeničnim ali rženim tako ali drugače vzhajanim kruhom, pšeničnimi mlinci - gruzijsko »lavaši« (ლავაში) - ali koruzno polento - gruzijsko »gomi« (გომი)(3).
(1) Uporabimo lahko vodo, v kateri se je kuhalo meso, ki ga bomo postregli z omako sacivi (oziroma čebulo skuhamo že skupaj z mesom), lahko pa tudi sirotko ali kar navadno vodo. Kuhamo lahko tudi nad soparo.
(2) V poštev pride katera od tekočin iz opombe (1), druga, tudi okusna možnost pa je kefir, kislo mleko ali jogurt.
(3) Gruzijska beseda »gomi« (გომი) ima zanimivo zgodovino, v določenem smislu podobno kot sln. »sirek«. V časih pred odkritjem Amerike sta namreč tako slovenska kot gruzijska beseda označevali "proso" (v primeru gruzijščine botanično vrsto Setaria italica "laško proso, mohar, bar, muhvič"), dandanes pa obe pomenita "koruza" [:)]