6. nov 2012 15:13
Trixi je napisal/a: |
Jaz pa sem se kot otrok večkrat igrala pri sosedih. Ker smo bili tam več ur nam je prinesla vsakemu majhen košček suhe salame in velik kos črnega domačega kruha. In nam rekla enkrat salamo ugrizneš in zraven kruh, drugič salamo samo povohaš in ugrizneš kruh. Tako ni nikoli zmanjkalo salame in ves kruh smo pospravili. Tega ne bom nikoli pozabila.In še danes imam rada domačo suho salamo, saj me spominja na otroštvo.... Drugače pa je moj najbolj omiljeni sendvič polnjen z mlečnim namazom, solato, pršutom ( svežim ali suhim), rezino sira, paradižnikom, papriko in kumaricami in pogret na opekaču.
Kjer je volja, tam je pot. Trixi
|
Ahh, ti naša Trixi. Prav sem si predstavljal takšno sceno. Nostalgija pogreje in pričara tiste lepe/pozitivne trenutke.
Definitivno gre tudi tale recept na seznam! HVALAAA
rosie: kako smo nekoč znali uživati in kako to prenesemo v današnji čas. Se vidi, da nam je hrana več kot samo gorivo za polnjene motorja. Koliko spoštovanja in uživanja. Ne pa današnja mladina. Boli, ko vidiš, kako se ravna z hrano, kako brezbrižno, čisto brez spoštovanja in ljubezni. Ahh, se vidi da niso živeli v pomanjkanju in upam, da tudi nikoli ne bodo tega občutili...
Matena1968: Thank you
in tudi tvoj je romal v beležnico. Cibatto z črnimi olivami kupiš pri peku/trgovini/sama narediš? Če kupiš v trgovini/pekarni, zaupaš kateri?
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---