Peticija proti gso v sloveniji

28. maj 2009 15:53

proxima@rimljanka: kar se tiče rezistence na herbicide, bi si drznila ugibati, da je s tem podobno kot z rezistenco bakterij na antibiotike - cim jih nehas uporabljati, tudi rezistenca kar hitro zbledi in ugasne, ker ni več naravna prednost pred ostalimi sorojaki.

Če upoštevaš število generacij na leto stvar ni več ravno primerljiva. Nisem za, nisem absolutno proti, ni se enostavno odločati, sploh, ker, kot praviš, premalo veva.

28. maj 2009 16:02

No, vsaj eno točko imamo skupno: Da premalo vemo. Jaz se še dobro spomnim, kak bau bau so bili računalniki, ki bodo baje vse nas zamenjali in bomo mi brez dela. (Jaz, kot otrok, sem mislila, da najbolje kar takoj umrem! Čisto zares, na smrt sem bila prestrašena!) Nič bolje ni bilo z jedersko energijo, za katero je dokazano, da je dokler vse v redu, dokler se držijo pravil! Pa Galileja so tudi dali na grmado...

Glede na druge zgodovinske bau-bau inovacije, tiste množično sprejete( tudi zdravila), res na to novost ne gledam preveč črnogledo.

Vanja

28. maj 2009 16:12

Hja, ravno ti robni pogoji "dokler se drzijo pravil" znajo kaj hitro sfalit, ker so ponavadi dragi, zapleteni in zamudni. Potem, ko sfalijo, pa, kot nas ucijo zgodbe iz Cernobila ali Otoka treh milj, nastane veliko sranje. Meni je nek odvetnik njega dni povedal eno super definicijo pogodbe - rekel mi je "pogodba mora biti napisana za takrat, ko gredo stvari narobe, za takrat, ko gredo stvari v redu, ne rabis nobene pogodbe". V medicini so precej natancno predpisane faze v preizkusanju zdravil, pa se kljub temu pride vsake toliko casa do vecjega skandala (talidomid, selektivni COX inhibitorji) - nikoli ne moremo vnaprej predvideti prav vseh posledic; poleg tega se stvari na majhni skali morda obnasajo drugace kot na veliki, kot je opozorila rimljanka v zvezi z mojo spekulacijo o regresiji herbicidne rezistence. Skratka, brez dvoma je to no free lunch zadeva. lp, proxima

28. maj 2009 16:50

Absolutno tudi sama ne vem toliko o GSO, kot bi želela, sem pa nekaj prebrala. Zadnjič sem poslušala del oddaje na VAL 202, ki je bila namenjena prav temu in v glavi so mi ostali predvsem komentarji/mnenja o pridobivanju semen. O tem, kako kmet semena dobi zgolj na podlagi večletne pogodbe, ceni semen, nato precej slabših donosih naslednja leta, ... vse skupajk me je asociiralo na odnos med medicino in farmacevtskimi podjetji. Pogovor je potekal v tej smeri, da je potrebno napisati tehten zakon, ki bo urejal vse v zvezi z GSO in ne zgolj odpreti meje brez zakonske podlage. Vsekakor pa je to najtežji del; postavljanje pravil in meja, če ne veš kako se GSO obnaša čez nekaj let. Nikakor pa slepo ne zaupam napredku, ker se je marsikaj izkazalo za nonsens, marsikaj za zelo škodljivo. Primer: salonitke, uporaba pepela iz TE za zidake - to sta primera zgolj iz preteklih desetletij, iz Slovenije. veverica

28. maj 2009 16:55

Povzetek o GSO: http://www.zzv-ce.si/uploads/2008/pdf/gensko veverica

28. maj 2009 17:50

Takole igračkanje z rastlinskimi DNK je sam hitrejši - VIP - dostop za "highway to hell", na kateri se že itak gužva t.i. razviti svet. Človek se preveč vtika v naravo, potem pa jokca ob "človeških" katastrofah, ko jih dobi po gobcu. Zanimivo, kako narava nič ne komplicira glede svojega obstoja, pa kakšen (eko)sistem mora vzdrževati. vesoljka

28. maj 2009 20:06

proxima je napisal/a:

... Če bo slučajno o urejanju zakonodaje glede GSO razpisan referendum, bi morala vsaka glasovnica imeti na zadnji strani natisnjenih 20 do 100 vprašanj - in kot veljavne bi se smele upoštevati samo tiste z najmanj 55% pravilnih odgovorov (tako bi preprečili vpliv lapanja puhloglavcev, politiki si v tem razredu itak ne zaslužijo differentie specifice...:)))))) lp, proxima

 

Nobene stvari ni dobro kar tako sprejet, ampak tudi nobene ni dobro kar tako vsevprek prepovedovat.

In "slab zakon" je včasih bolje od "nobenega zakona".

Nasja

28. maj 2009 20:10

Vem, da smetim, ampak po moje bi se bilo bolj pametno spravit v spremembo zakona o vožnji pod vplivom alkohola. Če bi zbrali dovolj podpisov, bi politiki in vsi dotični že poslušali!

Vanja

28. maj 2009 20:16

Ne, vesoljka, to ni črno-belo highway to hell. Je usmerjena in pospešena evolucija, s katero poizkušamo doseči maximalen uspeh ZA NAS. Po tej logiki, a je potem sporno tudi cepljenje dreves, pa križanje rastlin, pa križanje živalskih pasem? To je vse sama kemija v raznih oblikah, ki jo izvaja tudi Gaja sama: boj za obstanek in preživetje najmočnejših ter na drugi strani odmrtje šibkih, bolnih in neprilagojenih. To je naravni zakon in ni nič umetnega, nič exkluzivno človeškega.

Se pa popolnoma strinjam z vsemi, ki ste napisale, da lahko pride do katastrofalnih posledic za človeško raso, ampak zame je to pač tveganje, ki ga je potrebno sprejeti zaradi napredka. Mislim, da ga ni zapisa o številu mrtvih, ki so bili skozi 5000 let zgodovine potrebni, da smo dandanes odporni na razne bolezni in posledično navaden prehlad preležimo v enem tednu; 500 let nazaj bi bil ta prehlad smrten.

Vse to so žrtve evolucije in predstavljajo ceno napredka (lep primer cene kloniranja, ki jo je potrebno plačati  za pridobitev ENEGA osebka, je prikazan v filmu Alien 4: Resurrection), ki jo živa bitja plačujemo od spočetja prve prabakterije v prajuhi, če le ta slučajno ni priletela na kakem kometu - ampak to je zgodba za kako drugo debato.

Eno je dejstvo: dokler bomo obstajali, bomo jedli, in ravno zaradi tega sem mnenja, da je potrebno pridelavo hrane kar najbolj optimirati. Striktno racionalno, brez kakršnihkoli emocij.

 

Za konec pa še nekaj v razmislek, da malo omilim svoj strogi racionalizem: Vsakič posebej me v trgovini zaboli glava, ko hočejo za kilo kruha 2€+. Ga ne kupim, in grem ponj raje v pekarijo. Pa ne zaradi tega, ker ne bi imel, ampak zaradi tega, ker imajo marketi vedno glomazne zaloge kruha in vsak dan v Sloveniji trgovine vržejo v smeti 14 ton neprodanega kruha, ki ni več svež (če kdo najde članek s točno številko, jo rade volje popravim), kar pomeni cca. 7 ton žita, ki ga vržemo stran. Z osnovnošolsko matematiko se da izračunati, koliko to znese na leto ... Zatorej, nosite vedno v glavi misel, da z vsakim koščkom kruha, ki vam splesni v omari in ga zato vržete stran, z vsakim makaronom, ki ga ne pojeste, ker ste imeli prevelike oči, zavestno prispevate k pospešenemu razvoju kultur z večjim donosom, kamor v prvi vrsti spadajo GSO. Izračunajte, koliko hrane ste vrgli stran v zadnjem obdobju: rezultat je vaš prispevek k postopni uvedbi GSO, pa če še tako na glas tulite, da ste striktno proti. Kjer je povpraševanje, je vedno ponudba.

 

Andrej

 

28. maj 2009 23:04

Vanja: Galilej ni končal na grmadi, bil je v hišnem priporu ( resnici na ljubo, ne da bi branil inkvizicijo )

ežoj