16. apr 2008 11:13
Sama sem pa kar malo žalostna, ker se je ob obdarovanju otrok ob krstu, obhajilu ali birmi izgubila stara navada, da otroka obdari samo boter. Moja mama še zdaj hrani drobno zlato verižico s križcem, ki jo je od svoje botre dobila ob krstu, oče pa je svojo birmansko uro nosil skoraj do upokojitve. Uro ima doma tudi mama. Še moji bratranci in sestrične (sama teh zakramentov nimam, moj oče je bil ravnatelj OŠ in komunist, pa seveda ni šlo) so v osemdesetih dobili taka darila - verižico ali uro ali Sveto pismo. Družina je sorodnike povabila še na kosilo in to je bilo to. Menim, da smo začeli z darili za te praznike pretiravati - razkošna darila kot so računalniki, fotoaparati in podobno s samim zakramentom nimajo nič skupnega. Konec koncev plavamo vsi v "župi" potrošništva, ko se darila deli za vse mogoče praznike in je priložnosti za podarjanje bogatih materialnih stvari (za tistega, ki pač to želi) več kot preveč. Tudi moja otroka nimata krščanskih zakramentov, ko pa pripovedujeta, koliko stvari in denarja nekateri sošolci in vrstniki "zaslužijo" ob obhajilu ali birmi, sem spet žalostna. Kaj se gremo, ljudje? Balenka, kar smiliš se mi, ko te čaka toliko obdarovanj na kupu...jaz bi na tvojem mestu izbrala simbolično darilo: za vse birmance enake lične šatuljice, v katere bi položila listek z tvojimi lepimi željami in dodala droben srebrn obesek - križec ali angelčke - nekaj s krščansko motiviko, saj je birma najpraj še vedno krščanski zakrament! Tvojim birmancem bo ostal lep spomin nate in na ta dan - kar je verjetno tudi tvoj namen. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 16. apr 2008 11:15:06