Mčadi

V skledo stresemo koruzno moko, jo po želji in okusu osolimo ter ji previdno in ob stalnem mešanju in gnetenju z žlico prilivamo vrelo vodo, dokler se ne naredi mehka kepa testa. Priporočljivo je pustiti ga počivati (pokritega) vsaj kake pol ure , da moka nabrekne, ni pa nujno.

Ko se spravimo peč, v ponvi na prej nizki kot srednji temperaturi razgrejemo toliko topljenega masla, da dodobra pokrije dno. Z rokami oblikujemo voljno koruzno testo v neke vrste polpete, ki jih sproti polagamo v vroče maslo. Ko je ponev polna, jo pokrijemo. Čez 5-8 minut previdno (!) odkrijemo(1), obrnemo in pečemo še 2-4 minute na drugi strani – do opevane obojestranske zlatorjave, hrustljave skorjice. Odcedimo na papirnatih brisačkah in nadaljujemo s preostalim testom.

»Mčadi« მჭადი je imenitna priloga k siru ali h kaki gruzijski (poletni) obari/prikuhi z veliko paradižnika, jajčevcev in/ali paprike, na primer k čahohbiliju. V naših krajih se ga drznimo ponuditi namesto koruzne polente, žgancev ali kruha. Odlični so mčadiji z golažem, ajvarjem (ali njegovim kavkaškim sorodnikom adžiko), mesom, zelenjavo ali ribam z žara, omletami/umešanimi jajci (z zelenjavo, sirom, zelišči...), kajmakom itd.

Dobri so tudi na sladko: z malo masla, kajmaka ali goste stepene smetane ter marmelado, medom ali svežim sadjem. Tudi z mlekom niso odveč, topli ali hladni, s toplim ali hladnim. Resnici na ljubo so dobri tudi brez vsega...