29. maj 2006 22:33
Seveda se strinjam z mandarinco v tem , da je najbojle speštati (zmečkati) pešto doma. Se mi pa ne zdi nič groznega, če se za domači pesto pojavljajo različni recepti.
Pesto v kuhinji namreč ne pomeni nič več in nič manj kot zmečkanino, običajno je to pripravek iz različnih sestavin, ki vsebujejo začimbe, maščobe itd.
Bakala na belo je tudi pesto.
Tale recept, ki smo ga prebrali je očitno trenutno v modi pod Alpami; ena od variant genoveškega oziroma ligurskega pesta. Ne bom se spuščala v malenkosti, natančni pa vedo, da se za pravi pesto genovese uporablja pecorino in ne emiljanski parmezan. So na eni strani hriba ovce, na drugi pa krave.
No, sama bom zelo vesela vsakga novega recepta za kakšen nov pesto!
V Furlaniji se pripravlja pestiš takole: panceta, česen, salvija, peteršilj, malo šelina v gomolju, poper in če poznaš kakšnega Kraševca, še malo brinovih jagod. Pa mandlji, pa mikeno soka od rdeče murve. Poper, sol, pa en staran sir, kravji. Ja, pa vsako stvar najprej posebej speštaš, potem pa zmešaš.
Pesto siciliano je spet druga zgodba, pa istrski tudi, ki je zelo podoben furlanslemu.
Tale recept z rukolo je prav sijajen, saj je najbrž tudi mandarinci všeč, da so ljudje kreativni.
Tudi slovenska zaska ali zaseka ni nič drugega kot pesto. Sijajen pesto, eden najboljših . Pa ga nič ne ponujajo, ne v lončkih, ne na kilo.
nola